Prizadevanja, da bi Združeno kraljestvo vrnila znamenite kipe, ki jih je z atenske Akropole pred 200 letih v spornih okoliščinah odstranil elginski grof Thomas Bruce, bo Grčija nadaljevala po diplomatski in politični poti, je dejal grški minister za kulturo Nikos Ksydakis.
"Na mednarodno sodišče se ne obrača s katero koli zahtevo, poleg tega je izid tožbe negotov," je nepričakovano odločitev grške vlade pojasnil minister. Potreben je umirjen, a vztrajen pristop, je prepričan, saj ocenjuje, da se je mednarodna klima glede vrnitve omenjenih umetnin v zadnjem času nekoliko zasukala v prid Grčije.
Grški vladi so pred dnevi odvetniki iz londonske pisarne Doughty Street Chambers, med njimi tudi Amal Clooney, žena filmskega zvezdnika Georgea Clooneyja, predložili 150-strani dolgo poročilo, grška vlada pa je svojo odločitev razglasila le 48 ur po prejemu poročila.
Odvetniki: Ahilova peta, ki jo Grčija lahko izkoristi
Amal Clooney, ki poročilo podpisuje z Geoffreyjem Robertsonom in Normanom Palmerjem, v njem med drugim opozarja, da Britance veže mednarodno pravo. "Grška vlada nikoli ni izkoristila prednosti te ahilove pete. Ukrepati morate zdaj, sicer je lahko zaradi morebitnih pravnih ovir v prihodnje priložnost izgubljena."
Elginovi marmorji, kot jim pravijo Britanci, pravilneje pa kiparski okras s Partenona (čeprav prihaja nekaj plastike tudi z drugih stavb Akropole), so že desetletja jabolko spora med Veliko Britanijo in Grčijo, ki ji je zadnja leta na pomoč priskočila Amal Clooney. Del akropolske zbirke, ki jo od leta 1816 hrani Britanski muzej, je trenutno razstavljen v sklopu muzejske razstave o telesu v grški umetnosti. Lani so Britanci Grčijo razjarili, ko so brezglavo skulpturo boga reke Ilis posodili sanktpetersburškemu Ermitažu.
Marmorni kipi sodijo med ključna poglavja svetovne zgodovine umetnosti. Odpeljani frizi in skulpture so med drugim krasile slavni Partenon, ki so ga Atenci postavili med letoma 447 in 432 pred našim štetjem. Tam so ostali do začetka 19. stoletja, ko jih je naročil odstraniti Thomas Bruce, tedanji britanski veleposlanik v Osmanskem cesarstvu. Poleg Partenona je ob sporno pridobljenem dovoljenju osmanskih oblasti – ukrep naj bi bil le začasen in namenjen restavratorskim delom– okrasa očistil tudi Propileje in Erehtejon, kiparski tovor pa z ladjami poslal domov. Antična plastika je že tedaj razdelila britansko javnost; nekateri so novo pridobitev pozdravili, drugi so dejanje prepoznali kot vandalizem in zahtevali vrnitev v Atene. V takšnem ozračju jih je leta 1816 kupil Britanski muzej.
Velika Britanija: Plastika je bila zakonito pridobljena
Vrnitev kiparskega okrasja Velika Britanija že dolga leta zavrača z argumenti, da je bil posel zakonit, saj so Elginu dovoljenje za odstranitev dali tedanji gospodarji Grčije. Organizacija Unesco je pred nedavnim predlagala, da posreduje v sporu, vendar pa je Britanski muzej predlog odklonil. Ksydakis je ravnanje muzeja obsodil, Veliko Britanijo pa obtožil nesodelovanja in pomanjkanja spoštovanja.
V pregovarjanjih zadnjih let Britanski muzej med razlogi, zakaj nasprotujejo vrnitvi, med drugim navaja skrb, da stara in krhka kiparska dela ne bi prestala tako zahtevnega prevoza ter da umetnine takšnega kova potrebujejo ustrezen prostor za prezenntacijo. Od leta 2009 jih ta prostor čaka v Novem akropolskem muzeju, kjer že hranijo drug del ohranjenih kipov pomembnih antičnih spomenikov, ki se tisočletja dvigujejo nad Atenami.