Zavod Maribor 2012 se spopada z dolgom 3,6 milijona evrov, pri čemer mu okoli dva milijona evrov dolguje država, 1,6 milijona evrov pa mariborska občina. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so zagotovili, da bodo dolg poplačali januarja 2013, medtem ko na mariborski občini niso podali konkretnih zagotovil. Posledično ima zavod dolgove do koproducentov, med katerimi so nekateri zaradi tega v likvidnostnih težavah in že grozijo z izvršbo.

Prav tako še vedno ni odgovorov, s kakšnimi sredstvi bo zavod razpolagal v prvi polovici prihodnjega leta in kako se bodo pozitivni učinki EPK-ja vzdrževali po 1. juliju 2013, ko zavodu poteče mandat.

"Situacija je izredno resna," je po seji sveta zavoda v Mariboru povedal predsednik sveta zavoda Rudolf Moge. "Svet zavoda od ustanovitelja in države pričakuje, da bosta z dogovorjenim financiranjem ter ureditvijo delovanja in statusa zavoda pripomogla k uspešnemu zaključku tega evropskega projekta, saj bi v nasprotnem primeru prinesel Sloveniji mednarodno sramoto," je poudaril.

Moge je opozoril, da so pogodbo o financiranju EPK-ja potrdile vse pristojne institucije, ki pa se zdaj izogibajo svojim obveznostim. Po besedah programskega vodje EPK-ja Mitje Čandra razumejo finančne težave občine in države, a pričakujejo vsaj konkretne smernice, po katerih lahko naravnajo svoje delo.

Generalna direktorica zavoda Suzana Žilič Fišer je spomnila, da je bila ključna težava na začetku EPK-ja ta, da se je delo pri projektu začelo prepozno. Boji se, da se zdaj ta napaka ponavlja. "Zavod je pravočasno podal svoje predloge, a povratnih informacij nismo dobili. Najtežje je takrat, ko ni informacij," je pojasnila.

Projekti ostali neokrnjeni, plače pač ne
Kljub temu še vsi upajo, da bodo lahko projekt, ki se uradno konča 15. decembra, uspešno izvedli do konca. Na današnjem svetu zavoda so le nekoliko spremenili načrt dela, da bi tako nadomestili primanjkljaj nekaj več kot 150.000 evrov, kolikor jim jih je v rebalansu občinskega proračuna znižala sredstva mariborska občina. To so po besedah Mogeta dosegli z znižanjem sredstev za plače in protokol ter povišanim izkupičkom od prodaje vstopnic, medtem ko jim projektov ni bilo treba črtati.