Foto:
Foto:
Giorgio de Chirico: Rdeči stolp (1913)
Guggenheimov muzej v Benetkah predstavlja evropsko in ameriško umetnost prve polovice 20. stoletja ... Foto: Guggenheimov muzej
Jeff Koons: Slon
... program Pinaultovega muzeja v palači Grassi pa je osredotočen na sodobno vizualno umetnost. Foto: EPA

Zato ta muzej tudi ne bo nastal. Takšna je sodba beneškega mestnega sveta, ki je moral odločiti, ali naj pravico do preobrazbe renesančnega skladišča Punta della Dogana podeli družbi Guggenheim ali pa francoskemu mogotcu Francoisu Pinaultu, v čigar lasti je tudi muzej v beneški palači Grassi. Dvoboj je dobil Pinault, ki bo skladišče po načrtih japonskega arhitekta Tadaa Anda preuredil v muzej sodobne umetnosti. Galerija bo menda nared leta 2009, v njej pa bo na ogled 141 umetnin.

Palača Grassi je zdržala manj kot leto dni
S pridobitvijo novih razstavnih prostorov v Benetkah bo Pinaultova družba vsaj delno rešila problem pretesne palače Grassi. Čeprav letos mineva komaj leto dni od odprtja prve razstave v prenovljeni palači arhitekta Giorgia Massarija (1687-1766), na kateri je Pinault prikazal vrhunce iz svoje zbirke, pa je že pred nekaj meseci postalo jasno, da je stavba sicer ne prav skromnih dimenzij premajhna, da bi Pinault lahko v njej razstavil vse svoje umetniške zaklade. Zato je še enkrat zavrtel telefonsko številko Tadaa Anda, po čigar načrtih so renovirali tudi palačo Grassi, in arhitekt je skupaj s kustosi uspel zasnovati načrt, ki je prepričal beneški mestni svet.

Guggenheimova prisotnost v Benetkah
Pravzaprav se zdi skoraj neverjetno, da Guggenheim ni znal spisati verodostojnega seznama umetnin, ki bi bile razstavljene v muzeju, ki bi dopolnil Guggenheimovo "intervencijo" v Benetkah. Ta se je sicer začela že na prelomu 20. stoletja. Peggy Guggenheim, nečakinja bogataša in mecena umetnosti Salomona R. Guggenheima, je namreč leta 1951 v Benetkah odprla svoj muzej, ki še danes prikazuje evropsko in ameriško umetnost prve polovice 20. stoletja.

Guggenheimova veriga muzejev velja za eno najbolj uglednih na svetu in obenem za projekt, katerega poslanstvo je poleg spodbujanja zanimanja za likovno umetnost tudi spodbujanje razvoja arhitekture. Tako bi bilo tudi v primeru nove beneške podružnice, katere ureditev naj bi načrtovala britanska arhitektka iraškega rodu Zaha Hadid. Pa tudi to slovito ime, ki zadnja leta v arhitekturi velja celo več kot ime Tadaa Anda, enega od glavnih "simbolov" japonskega arhitekturnega soga, imenovanega metabolizem, Guggenheimu ni zagotovilo novih prostorov.

P. B.