Hannah Arendt se je rodila 14. oktobra 1906 v hannovrski četrti Linden. Leta 1933 je kot mlada Judinja skupaj s prvim možem in materjo zbežala iz Nemčije in pozneje s svojim neodvisnim mišljenjem postala ena redkih ikon med političnimi teoretiki 20. stoletja, meni politolog Kurt Sontheimer.
Banalnost zla
Arendtova je, nehote, postala široko znana zaradi svojih poročil z jeruzalemskega procesa proti nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu. V birokratskem organizatorju množične tovarne smrti Auschwitz je prepoznala utelešenje "banalnosti zla", ob tem pa problematizirala vpletenost judovskih svetov v holokavst, kar je sprožilo skrajno trpke in ostre odzive. Celo prijatelji so se odvrnili od nje, ker so menili, da je Arendtova zmanjšala pomen nacističnih umorov ter obenem trdo prijela same Jude.

S 40-letne razdalje pa takratni premisleki Arendtove o naravi zla in na splošno o političnih sistemih še vedno veljajo in so vedno znova aktualni. "Ozračje postmodernizma in politika identitete ter iskanje neideološkega posttotalitarnega svetovnega nazora njenim premišljanjem dajejo novo pomembnost in živost," je v zborniku, posvečenem Eichmannovim kontroverzam, zapisal predavatelj iz Jeruzalema Steven Aschheim.

Kritična do vseh ideologij
Po drugi svetovni vojni se je poleg nacionalsocializma ukvarjala predvsem s stalinizmom kot sistemom vladanja in o tem leta 1951 objavila svoje temeljno delo Izvori totalitarizma. Do leta 1966 je knjigo vedno znova dopolnjevala in tako je postala tudi pomemben vir navdiha za študente leta 1968, do katerih pa je s svojo načelno kritično držo do vseh ideologij ostala kritična in distancirana.
Arendtova je leta 1951 dobila ameriško državljanstvo in se je vse do smrti čutila povsem Američanko. Prav zato si je upala ta sistem tudi kritizirati. V svoji knjigi Resnica in laž v politiki je objavila kritiko stališč uradnega Washingtona do vojne v Vietnamu.
Za mišljenje je potrebno tudi srce, zaznavanje posebnega in naključnega
V znanem televizijskem intervjuju z Günterjem Gausom je leta 1964 povedala: "Mišljenje se začne z rojstvom in konča s smrtjo." Zanj je potrebna "ne le glava, temveč tudi srce, se pravi vživetje, sposobnost zaznave posebnega in naključnega, ki ju ratio ne zmore predvideti."
Umrla je 4. decembra 1975, stara 69 let, za posledicami srčnega infarkta. Po njej so poimenovane številne šole, ulice in nagrade. V slovenščini so dostopna njena dela Izvori totalitarizma, Vita activa, O nasilju, Kaj je filozofija eksistence?, Resnica in laž v politiki, Med preteklostjo in prihodnostjo: šest vaj v političnem mišljenju ter Eichmann v Jeruzalemu.