Pa nimajo samo neonacisti, ki bi se radi dokopali do slik, ki pričajo o Hitlerjevi "zasebni" plati, zaslug za visoke cene diktatorjevih akvarelov, ampak najrazličnejši zbiratelji umetnosti.

Aprila lani je tako britanska dražbena hiša Mullock's na prodaj ponudila serijo 15 slik s Hitlerjevim podpisom, ki so nastale med letoma 1908 in 1914, ko se je Hitler na Dunaju preživljal s slikarstvom. Na prodaj jih je dal mož, ki jih je za drobiž kupil pred več desetimi leti in je upal, da bo z zaslužkom lahko popravil puščajočo streho. Vsi - z dražitelji na čelu - so bili osupli, ko so slike dosegle desetkratni večkratnik prvotne ocene: 95.589 funtov (oz. 106.500 evrov).
Obet zaslužka privabil do zdaj anonimne lastnike Hitlerjev
Ko se je vest o odlični prodaji razširila, so dražbeno hišo menda poklicali še trije zasebni zbiratelji, ki so se bili pripravljeni ločiti od svojih Hitlerjev. Med njimi je bil Avstrijec, ki je svoje slike našel v skrinji, ki jo je kupil s posestvom vred, in v Franciji živeči umetnik, ki je Hitlerja preučeval zaradi "napak" v njegovem slikanju. Ker cene Hitlerjevih del še vedno naraščajo, imajo nekateri tak nakup za finančno naložbo.

Naslednji teden ista hiša pripravlja še eno dražbo: nabrali so še 22 Hitlerjevih slik, ki jih bodo na prodaj ponudili v spremstvu najrazličnejših artefaktov iz druge svetovne vojne. Za vsak predmet iz "Hitlerjeve serije" napovedujejo izkupiček nekje med 4.500 in 17.000 evri.

Seveda pa se vam ni treba obrniti na Mullock's, če bi radi umetnine z zloglasnim podpisom. Dražbena hiša v Nürnbergu je lani dva Hitlerja prodala za skupaj 32 tisoč evrov, ameriški zbiratelj Charles Snyder, Jr. pa z njimi trguje že leta (na svoji spletni strani oglašuje Hitlerjev akvarel z naslovom Slavolok zmage v Münchnu, 1914 in ceno 70.000 dolarjev.

Recimo bobu bob
Nobeno razkritje ni, da se je Hitler v mladih letih dvakrat poskušal vpisati na dunajsko akademijo lepih umetnosti, a ni bil sprejet. Kljub temu je vztrajal pri slikarskem delu in kmalu obubožal. Njegove stvaritve sicer izražajo neko mero amaterske nadarjenosti - a ljudje jih seveda nočejo zaradi njihove umetniške vrednosti. Po navadi hočejo le nekaj, kar je pripadalo nekomu slavnemu, še raje zloglasnemu.

Dvomljivo poreklo
Slike, ki so jih do zdaj prodali pri Mullock's, so šle v roke zasebnih zbiralcev in ne muzejev ali galerij. Še posebej navdušeni nad tovrstnimi nakupi naj bi bili ruski zbiratelji. Je pa tudi res, da porast povpraševanja v kombinaciji z včasih ne popolnoma razjasnjenim poreklom teh slik pomeni tudi bliskovito množenje ponaredkov na tržišču. Strokovnjak Richard Westwood-Brookes je v intervjuju za Die Welt denimo priznal, da je nemogoče s popolno gotovostjo trditi, da gre za resnične Hitlerjeve stvaritve. "Strokovna mnenja lahko kopičimo v nedogled, ampak na koncu se morate sami odločiti, ali jim boste verjeli ali ne." Tako ostaja odprto ne le vprašanje avtentičnosti del, ampak tudi tega, kako se bodo njihove cene obnašale v prihodnje.