Knjiga, ki je bila leta 1945 najdena v Hitlerjevem stanovanju v Münchnu, je v soboto na dražbi novega lastnika dobila "samo" za 30 tisoč dolarjev (malo manj kot 24 tisoč evrov), čeprav je bila njena vrednost ocenjena na 80 tisoč evrov.

"Majhni časovni stroji"
Craig Gottlieb, ki je knjigo prodajal na spletni dražbi Historyhunter.com, zatrjuje, da je to edina kopija, ki jo je imel diktator dejansko v lasti. "To je edini avtorjev izvod. Čeprav je bil kontroverzna osebnost in zloben, pa je brez dvoma spremenil zgodovino," je komentiral za The Mirror. "Ta knjiga je veliko pomembnejša, kot bi bil samo podpisan izvod." Čeprav se zaveda, da se prodaje takih predmetov marsikomu zdijo sporne, pa se po njegovem mnenju "nima smisla ogibati predmetom, ogibati zgodovini, ki jo predstavljajo." "Za nekoga je morda dovolj, da obišče muzej ali prebere knjigp, sam pa moram držati artefakt v rokah - zame so kot majhni časovni stroji."

Čeprav je na svetu ogromno zbirateljev nacističnih artefaktov, pa čisto vse tudi ne gre v promet: pred kratkim je bila v Veliki Britaniji knjiga s Hitlerjevim podpisom prodana za pičlih 48 funtov.

Pod vplivom kristalne mete na posvet z Mussolinijem
Dražba se je zgodila približno teden dni po tem, ko je nov dokumentarec marsikoga presenetil s trditvijo, da je bil Hitler redni uporabnik kristalnega metamfetamina. V dosjeju na 47 straneh, ki ga je med vojno zbrala ameriška obveščevalna služba, je zapisano, da je bil firer resen hipohonder, ki je jemal 74 različnih zdravil, vključno z metamfetaminom. Vzel ga je tudi pred svojim poslednjim sestankom z italijanskim fašističnim voditeljem Mussolinijem (julija 1943), na katerem je menda nato dve uri neprekinjeno rentačil.

Bolečino poraza je Hitler v svojem bunkerju v zadnjih dnevih življenja prav tako blažil z injekcijami "zdravila" vitamultin, v katerem je bil med drugim tudi metamfetamin.

Ameriški dosje, okrog katerega se vrti dokumentarec Hitler's Hidden Drug Habit britanske postaje Channel 4, trdi še, da je bil Hitler zasvojen vse od leta 1936, ko je poiskal pomoč pri berlinskem zdravniku Morellu. Njegovo zanašanje na zdravila je bilo tudi drag šport, predvsem pa naporen: okrog konca leta 1943 je bil odvisen od psihično skoraj hromeče kombinacije poživil in pomirjeval.