Đanino Kutnjak.

Kutnjak je to dejal ob nedavnem 4. saboru hrvaške kulture v Škofji Loki, ki je najpomembnejša manifestacija za vsa hrvaška društva v Sloveniji.

Sabor ima za cilj predstaviti bogato kulturno dediščino, ki so jo Hrvati prinesli v svojo novo domovino, pa tudi spodbuditi reševanje statusa hrvaške etnične manjšine, poudarja predsednik Zveze hrvaških društev Đanino Kutnjak: "Pomembno je, da opozorimo, da s svojim kulturnim izražanjem bogatimo slovensko družbo, in s tem želimo opozoriti nase, da živimo v Sloveniji, da smo državljani Slovenije in da želimo rešiti statusno vprašanje Hrvatov v Sloveniji." Kutnjak je dodal, da je izredno pomembno, da se Hrvati vključijo v slovensko družbo, ampak kot Hrvati, s svojimi običaji, tradicijo in jezikom.

Več kot 250 izvajalcev
Ta, že tradicionalna manifestacija je gostila več kot 250 izvajalcev in ravno toliko gostov, ki so v Škofjo Loko pripotovali ne samo iz Slovenije in Hrvaške, ampak tudi iz Bosne in Hercegovine. Gostitelj letošnjega sabora je hrvaško društvo Komušina, ki združuje Hrvate iz tega mesteca na severu Bosne. Predsednik edinega društva bosansko-hercegovskih Hrvatov, ki deluje v Zvezi hrvaških društev Slovenije Pejo Mijatović, je izredno zadovoljen s podporo, ki so jo dobili od občine Škofja Loka: “Škofja Loka kot mesto je dobila kulturni dogodek, HKD Komušina pa se je po 20 letih delovanja prvič predstavilo širšemu občinstvu. Prvič nam je župan ponudil vso podporo.”
Vsako leto v drugem mestu
Anđelko Begić, eden od organizatorjev Sabora, je ponosen, ker je organizacija sabora to leto padla na ramena škofjeloškega društva. "Zelo pomembno je, da se sabor organizira vsako leto v drugem mestu, ker vsak organizator da Saboru svoj osebni pečat. Sabor je do zdaj potekal v Lendavi, Mariboru in Ljubljani." Sabor hrvaške kulture se je začel v petek z razstavo fotografij in ročnih del ter s projekcijo filma o društvu Komušina, končal pa se je v soboto z nastopom aktivnih sekcij iz vseh devetih hrvaških društev ki delujejo v Sloveniji: "Društva so se predstavila z zelo raznolikim programom. Imajo recitacije, folkloro, tamburaške skupine. Zastopano je bilo vse.”

Posebno je pomembno negovati jezik
Posebno pozornost so organizatorji to leto posvetili mladim in otrokom. Mara Jelić, voditeljica folklorne skupine Komušina, je ponosna na svoje mlade člane: “Imamo tudi podmladek, otroke, stare od sedem, osem let naprej. Na vajah delamo, plešemo in pojemo.” To leto so na Saboru nastopili mladi iz vseh društev po Sloveniji. Poleg folklore in tradicije se otroci pri delu učijo tudi jezik, ki se na ulicah slovenskih mest vse redkeje sliši. Vse manj otrok hrvaške narodnosti tekoče govori svoj materni jezik. Breme učenja jezika je zdaj izključno na ramenih staršev. Sistemsko podporo učenju maternega jezika bi omogočilo le priznanje statusa Hrvatov kot manjšine, menijo v Zvezi hrvaških društev.