Hussain je bil najbolje plačani indijski slikar - dražbena hiša Christie's je njegovo platno, denimo, nedavno prodala za dva milijona dolarjev - sicer pa se je preizkusil tudi kot producent in režiser. Foto:
Hussain je bil najbolje plačani indijski slikar - dražbena hiša Christie's je njegovo platno, denimo, nedavno prodala za dva milijona dolarjev - sicer pa se je preizkusil tudi kot producent in režiser. Foto:
Boginja Sita in gospod Hanuman v indijski kulturi nikoli nista bila prikazovana gola. Pa tudi to, da ju je slikar postavil v izmišljeno situacijo, je konservativce neznansko razburilo, češ da 'prikaz take uporabe njegovega repa prestopa vse meje spodobnosti'.
Še ena sporna: bik se pari z boginjo Parvati, vse skupaj pa opazuje božanstvo Šiva, sicer načelo vseobsegajočega znanja in uničenja.

Nič dobrega o strpnosti in sekularnosti Indije ne pove podatek, da je umetnik, ki se ga je prijel laskavi vzdevek "indijski Picasso", pred dnevi objavil, da ga je obmorski emirat Katar "počastil s svojim državljanstvom".

94-letni slikar, ki je po mnenju mnogih glavni utemeljitel in kopjenosec indijske sodobne umetnosti, je domovino zapustil že leta 2006, ko je s svojim delom izzval jezo hindujskih fundamentalistov. Iz Indije ga je pregnala toča tožb, nalog za aretacijo in celo grožnje s smrtjo; preselil se je v Dubaj in čas preživljal razpet med emiratom in Londonom. Na muho naj bi ga takrat vzela celo fundamentalistična skupina Bajrang Dal: razbesnila naj bi jih predvsem slika, na kateri je Hussain Indijo prikazal kot razgaljeno boginjo. (Člani te skupine so sredi devetdesetih protestirali tudi v Mumbaju, kjer je slikar predstavil celo serijo platen golih hindujskih božanstev; na odprtjih njegovih razstav so se redno dogajali incidenti, lastnikom galerij, ki so jih gostile, pa so grozili.)

Pri vsem skupaj je zanimivo, da je večina najbolj "kontroverznih" del nastala že dosti prej, v sedemdesetih - a ko jih je neka revija objavila (z naslovom MF Hussain: Slikar ali mesar?), so neznanci napadli njegov dom in atelje.

Sodišče ga je opralo krivde
Sicer pa ni čisto jasno, zakaj slikar še vedno vztraja v izgnanstvu: pred dvema letoma je vrhovno sodišče ovrglo celo serijo tožb, vloženih proti njemu. "Ali tožnike žali tudi nepregledna količina fotografij erotičnih kipov, ki krožijo? Umetnost so, tako kot kipi sami. In nihče se ne razburja zaradi golih kipov," je pisalo v razsodbi, Hussain pa je komentiral: "Naposled je indijsko vrhovno sodišče ubranilo dostojanstvo domače sodobne umetnosti." A domov se ni vrnil. Namesto tega je raje vložil svojo energijo v dva različna projekta: z enim je raziskoval zgodovino indijske kulture, z drugim pa arabsko. Slednjega je finančno podprla žena katarskega šejka, dela pa bodo dobila lasten muzej v Dohi. Ali ima slikarjeva nedavna sprememba državljanstva s tem naročilom kakšno zvezo, ni znano, poroča britanski The Independent.

Obstajajo tudi taki, ki trdijo, da je Hussain v prvi vrsti mojster samopromocije. Anubhav Nath, vplivna figura v umetniških krogih New Delhija, sicer priznava, da je Hussain pomembno ime za indijsko umetnost in verjetno najbolj prepoznavna osebnost iz teh krogov - a vseeno: "Ne vem, kaj skuša doseči. Še vedno je mojster trženja. Pri umetnosti je od tega odvisno zelo veliko."

"Hussainova bližajoča se zamenjava državljanstva pomeni eno najbolj žalostnih poglavij v sekularni zgodovini neodvisne Indije," je v uvodniku zapisal N Ram, urednik časopisa The Hindu. "Seveda gre za poklon Katarja velikemu umetniku in v Indiji zakoreninjenim vrednotam, ki jih predstavlja - a vseeno je to za našo državo zelo žalosten dan."