Projekt, ki obsega pet večjih javnih dogodkov, se je januarja začel v Zagrebu, v Ljubljani sta se nato zgodili delavnici, na katerih so temo razčlenili in oblikovali mogoče modele za sodelovanje ter pogovor v Mestnem muzeju Ljubljana. Na ponedeljkovi delavnici so sodelovali strokovnjaki, predstavniki oblasti in javnih zavodov ter nevladnih organizacij (NVO) iz Slovenije, Hrvaške in Makedonije. Po besedah podpredsednice društva Asociacija Katje Praznik so na delavnici kot nekaj pozitivnega zaznali, da NVO in javne institucije v dobrih praksah povezovanja postanejo enakovredni partnerji, kar poveča vidnost in kompleksnost nekega projekta.

Rešitev: hibridne institucije
Težave pa so povezane z netransparentno rabo javnih sredstev in nejasno opredelitvijo, kako lahko NVO sploh sodelujejo z javno institucijo. Med novimi možnostmi sodelovanja so na delavnici uvideli potrebo po participaciji civilne družbe pri odločanju in potrebo po vzpostavitvi pravne zaščite NVO. Prav tako bi moralo biti pri odločanju o programih po besedah Praznikove ključno merilo kakovost.

Na Hrvaškem že deluje hibridna institucija, zagrebški center z a neodvisno kulturo Pogon, ki sta ga ustanovila mesto Zagreb in lokalna zveza NVO. Direktorica Pogona Emina Višnić je dejala, da je institucija neke vrste servisni center za programe, odprt za ves kulturni sektor, ima pa tudi pomembno vlogo pri produkciji festivalov in drugih kulturnih dogodkov.

Dialog med dvema strukturama
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko je dejal, da je povezava med NVO in javnimi ustanovami bistvena. Tovrstne povezave bi po njegovih besedah morale potekati kot dialog med dvema dejavnima, fluidnima strukturama. Centraliziran model kulturne politike ima sicer Makedonija, kjer so delujoči na področju kulture zgolj izvajalci naročil, ki prihajajo od zgoraj, je stanje opisal dekan Šole za tuje jezike na univerzi American College v Skopju Ivan Dodovski.

Na ponedeljkovi debati so med težavami pri povezovanju med NVO in javnimi institucijami zaznali tudi divergence v programih. "Velike institucije nagovarjajo večje mainstreamovsko občinstvo in predpostavlja se, da se mi manjši obračamo k ozki, nišni publiki. Kontraindikacija tega je, da tisti, ki smo razvojno naravnani in sledimo novostim, getoiziramo te novosti od mainstreama. Treba je razmišljati o neki instanci, ki bi skrbela za izobraževanje občinstva in ga spodbujala, da sledi razvoju umetnosti," je predlagal predsednik Asociacije in dolgoletni programski vodja Galerije Kapelica Jurij Krpan.