Kot tabu je temo označil član sveta Miran Mohar, ki je sejo vodil po pooblastilu predsednika sveta Mirana Zupaniča. Beseda je tekla zlasti o davčnih olajšavah v primeru vlaganj v kulturo, vendar si zbrani niso bili enotni, ali so olajšave takšne, da vlaganja v kulturo v obliki sponzorskih in donatorskih sredstev vzpodbujajo ali ne.
Po Moharjevih besedah je tema aktualna že dlje časa, a je kritično maso za obravnavo na Nacionalnem svetu za kulturo dosegla šele v tej sestavi. Omenjena tema je tudi sicer le redko predmet razprav v Sloveniji pa tudi v celotni Vzhodni Evropi, medtem ko je na Zahodu slika povsem drugačna, je poudaril Mohar.
Dejal je še, da bi bilo treba v Sloveniji ustvariti sistem, v katerem bi lahko mali producenti sredstva črpali ne le iz državnega in občinskega proračuna, ampak tudi iz drugih virov. Sponzorjem so zanimivi predvsem večji dogodki. Manjši dogodki, ki so lahko tudi zelo pomembni in dragoceni, jih, ker pritegnejo premalo občinstva, ne zanimajo.
Drugačna tradicija in pomanjkanje vsakršnih kriterijev
Mohar je kot enega od virov za dodatna sredstva izpostavil evropske fundacije, na katere se obračajo tudi slovenski umetniki. Opomnil je še na pomanjkanje vsakršnih kriterijev v Sloveniji, ki bi, tudi kar zadeva finančno podporo, odličnost ločili od povprečnosti ali celo podpovprečnosti.
Neenakopraven položaj med nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi
Direktor Mini teatra Robert Waltl je povedal, da v Sloveniji mnogi niti ne vedo, kaj je to nevladna organizacija, oziroma jo razumejo kot nekaj, kar ni skrb države. Opozoril je na neenakopraven položaj med nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi, ki pride najbolj do izraza pri financiranju programov.
Davčni sistem v Sloveniji ne potrebuje sprememb
Nasprotno pa predsednik uprave poslovnega sistema Mercator Žiga Debeljak meni, da je davčni sistem v Sloveniji ustrezen in do sprememb ne potrebuje, čeprav je v javnost mnogokrat slišati, da je nestimulativen za sponzorska in donatorska vlaganja v kulturo. Meni, da bi sicer gospodarstvo v kulturo lahko vlagalo več, vendar je težava v tem, da je projektov preveč in da so zelo razpršeni. Res pa je, je dodal da številne prošnje za sponzorska in donatorska sredstva podjetij ne prepričajo.
"Kulturi manjka profesionalizacija"
Da bi se morala kultura zazreti najprej sama vase, saj ji manjka profesionalizacije, meni direktor ustanove Imago Sloveniae - Podoba Slovenije Januš Kern. Sam vidi rešitev za nevladne organizacije v mreženju, združevanju funkcij in povezovanju z vladnim sektorjem. Težava je seveda omejen proračun, zato bi bile znotraj proračuna ministrstva za kulturo potrebne prerazporeditve, ki bi več sredstev namenile nevladnemu sektorju.
Ker je prinesla razprava različna mnenja o ustreznosti slovenskega davčnega sistema glede stimuliranja vlaganj v kulturo, člani sveta menijo, da bi bilo na to temo potrebno pridobiti še dodatna mnenja.