potreben, da je zdaj veljavni NPK nepopoln in zato potreben dopolnitev in da se, tako, kot je zapisan, ne izvaja v celoti.

Nacionalni svet za kulturo je na izredni seji obravnaval zasnovo in izvajanje resolucije o Nacionalnem programu za kulturo (NPK) 2008-2011. Pobudnica razprave Meta Hočevar je uvodoma pojasnila, da je resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo 2008-2011 v razpravo predlagala zato, ker se ta kmalu izteče in je zato čas, "da pogledajo, kako naprej". Sama je mnenja, da ni smiselno revolucionarno posegati v njeno vsebino, je pa treba opozoriti na nekatere pomanjkljivosti.
Več pozornosti bi morali nameniti vsebini
Hočevarjeva je še opozorila, da gre pri resoluciji o NPK-ju pravzaprav za dve stvari - program in strategijo. Pri tem pa bi se moral po njenem mnenju Nacionalni svet za kulturo več ukvarjati z vsebino kot s strategijo. Sicer pa bi, kar se tiče vsebine, moral biti v kulturi vzpostavljen trden in dolgoročen sistem, kar bi omogočalo fleksibilnost posameznih dejavnosti.
'Umetniško ustvarjanje mora biti avtonomno'
V resoluciji o NPK-ju je po njenem mnenju problematično še, da so vse vsebine postavljene na isto linijo, zato bi jih bilo treba povezati v sklope. Poleg tega bi bilo treba ustvarjanje ločiti od promocije in trženja, saj "producentstvo požira umetnost". Umetniško ustvarjanje mora biti avtonomno, čeprav ga financira država, je še dejala Hočevarjeva in dodala, da finančna odvisnost umetnika od države ne bi smela vplivati na vsebino umetnosti.
Barbara Jaki: Treba je oblikovati dolgoročne cilje
Barbara Jaki meni, da se Nacionalni svet za kulturo pri pripravi smernic za novi Nacionalni program za kulturo ne more ozirati na aktualne težave, ampak mora biti "strateg, ki oblikuje dolgoročne cilje in strategije". Prepričana je še, da nov Nacionalni program za kulturo ne bi smel biti tako obsežen in podroben, s čimer so se strinjali tudi drugi člani sveta.
Pogled predstavnikov parlamentarnih strank
Na sejo Nacionalnega sveta za kulturo, ki mu predseduje Miran Zupanič, so povabili tudi predstavnike vseh parlamentarnih strank. Odzvali so se Vasko Simoniti (SDS), Jožef Školč (LDS) in Ljudmila Novak (NSi), pozneje pa sta se jim pridružila še ministrica za kulturo Majda Širca in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko.
Vasko Simoniti je opozoril, da je Nacionalni program za kulturo pravzaprav projekcija, ki nastane na podlagi trenutne ocene stanja, želja in premislekov. Ker pa gre za projekcijo, pride do tega, da ga ni mogoče v celoti uresničiti, kar pa je povezano z vprašanjem odgovornosti. Meni, da v javnosti ni slišati veliko kritik o neizvajanju zdaj veljavnega programa, kar po njegovih besedah kaže na to, da se izvaja zadovoljivo, medtem ko, kot je dejal, člani sveta menijo drugače.

Ljudmila Novak pa je med drugim poudarila povezovanje kulture, gospodarstva in turizma, ki ga je po njenih besedah premalo. Jožef Školč pravi, da je za pripravo novega Nacionalnega programa za kulturo pomembna predvsem čim širša razprava, jezik, dediščina in ustvarjalnost pa so po njegovem prepričanju tisti trije pojmi, okoli katerih bi se lahko "vrtel" novi Nacionalni program za kulturo.
Majda Širca: Program je potreben, tu ni dileme
Razpravo je pozdravila tudi ministrica za kulturo Majda Širca, ki je med drugim o tem, ali je program potreben ali ne, dejala, da sploh ni dileme, saj praksa potrjuje njegovo nujnost. Zdaj veljaven program je po njeni presoji natančen, operativen in koristen, priznala pa mu je tudi nekatere pomanjkljivosti.