Izplen, ki je po besedah italijanske policije "ena najpomembnejših najdb etruščanske umetnosti vseh časov", med drugim šteje 23 pogrebnih žar, ukradenih iz grobnice aristokratske rodbine Cacni, ki je živela na območju današnje Perugie.

O Etruščanih še vedno ne vemo veliko
"To je neverjetna najdba," opozarja Luigi Malnati, predstojnik oddelka za antikvitete na italijanskem kulturnem ministrstvu. "Sama po sebi ima ogromen zgodovinski pomen, obenem pa nam pomaga rekonstruirati kontekst predmetov, ki smo jih odkrili." Etruščani, ki nam do danes ostajajo relativna neznanka, ljudstvo, ki je živelo na (poznejšem) območju starih Rimljanov in se mednje postopoma tudi asimiliralo, so za seboj pustili bore malo pisnih dokumentov; še največ, kar danes vemo o njih, je povezano z njihovimi pogrebnimi praksami.

Aristokracija je izbrala pragmatično pot
Večina predmetov iz "zbirke", ki jo je zasegla policija, sega v t. i. helenistično obdobje, torej čas med tretjim in drugim stoletjem pr. n. š., ko je bila etruščanska civilizacija že v zatonu, ugledne aristokratske družine, kot so bili Cacnijevi, pa že pod močnim vplivom Rima. "Brez vsakega dvoma so bili del takratne družbene smetane in tisti del etruščanske aristokracije, ki je sklepal zavezništva z Rimom; bili so ena najpomembnejših vezi med starim Rimom in preostankom takratne Italije."

Žare iz marmorja so okrašene s prizori kentavrov in bitk, pa tudi s prepoznavnimi prizori iz mitologije, na primer iz mita o Ifigeniji (na smrt obsojeni hčerki kralja Agamemnona). Poleg žar so med najdbami tudi kipi (ki so bili nekoč pozlačeni), orožje iz brona in "oprema" za starodavno pivsko igro, kottabos.

Novodobni plenilci grobov
Najdba pa ni samo pomemben nov košček v našem poznavanju etruščanske civilizacije, ampak v ospredje vrača staro temo nezakonite preprodaje starodavnih artefaktov, ki je v Italiji, "domovini" nekaterih najbolj dragocenih arheoloških najdišč na svetu, donosen posel z dolgoletno tradicijo.

Po italijanskem zakonu vsaka arheološka najdba, ki jo po naključju izkoplje "civilist", pripada državi in jo je treba prijaviti - a kaj ko visoke cene, ki jih za zaklade ponujajo zbiratelji na črnem trgu, podpihujejo drugačno prakso. Tokrat sta preiskavo sprožili majhna marmornata glava in fotografija žare, ki ju je policija zasegla pri osumljencu, povezanem z ilegalno preprodajo arheoloških zakladov.

Možje zakona so tako prišli na sled organizirani mreži preprodajalcev, ki so trgovali s predmeti, na katere je najprej, morda že pred desetimi leti, naletela gradbena ekipa, ki je kopala luknjo za temelje nove stavbe. Glavo enega izmed kipov so - kot dokaz avtentičnosti - nato preprodajalci kazali morebitnim kupcem. Za zdaj je v zvezi s to operacijo v preiskavi pet osumljencev, je za medije potrdil predstavnik policije Mariano Mossa.