Italijanski policiji je v sodelovanju s švicarskimi kolegi uspelo zapleniti 5.361 vaz, kraterjev (trebušastih vrčev), bronastih kipov in fresk v skupni vrednosti okoli 50 milijonov evrov. Umetnine, ki datirajo v čas od 8. stol pr. n. št. do 3. stol. n. št., so v sredo razprostrli v muzeju Dioklecijanovih term, kjer bodo na ogled za javnost, preden jih razpošljejo po matičnih muzejih po južni Italiji.

"To je daleč največja najdba v zgodovini, če merimo kakovost in število arheoloških zakladov," je v uradni izjavi potrdil načelnik karabinjerjev Mariano Mossa.

Člen velike preprodajalske verige
Zakladnico so našli med preiskavo nekdaj oljkarja, zdaj pa v Baslu nastanjenega trgovca z umetninami Gianfranca Becchine in njegove žene. Zakonca sta osumljena, da sta del mreže preprodajalcev antikvitet, pod okriljem katere delujejo tudi roparji grobnic na jugu Italije (t. i. "tombarolli") ter preprodajalci in kupci po vsem svetu.

14-letna preiskava
Becchina je bil na prostosti samo zato, ker je rok zastaranja v povezavi s prejšnjimi obtožbami že potekel. Celotna raziskava, ki je vsega skupaj trajala 14 let, se je ponovno začela zaradi grške vaze iz 5. stol pr. n. š., na kateri je bilo naslikano posilstvo Evrope, Becchina pa jo je prodal muzeju Johna Paula Gettyja v Kaliforniji.

V odprtem pismu za časopis La Republicca je zdaj poudaril, da ni kriv tega, česar ga obtožujejo, in izpostavil, da ni bil še nikoli obsojen in se tudi nikoli ni imel priložnosti zagovarjati.

Preiskava je pokazala, da so dela najprej restavrirali v Švici, nato pa so ponarejevalci priredili dokumentacijo o njihovem poreklu: zanje so spisali fiktivno provenienco, da so zasebni zbiralci in muzeji umetnine vsaj v teoriji lahko kupili s čisto vestjo. Najdragocenejša najdba je korintska amfora iz 6. stoletja, na kateri je naslikan Tezej, mitološki junak, ki je pokončal Minotavra. Najverjetneje je bila ukradena iz etruščanske nekropole.

Spet bodo padale muzejske domine
Oblasti imajo zdaj v rokah tudi natančno detajliran Becchinov inventar, vključno z računi in fotografijami; spravljen je bil v omenjenem švicarskem skladišču. Ta papirnata sled bo zdaj najverjetneje vodila do različnih muzejev, ki imajo ukradene umetnine v svojih zbirkah (na Japonskem, v Nemčiji, VB, ZDA in Avstraliji), kar bi lahko vodilo do novih zahtevkov za vrnitev.

Italija že več kot deset let precej denarja in moči vlaga v kampanjo za vrnitev zakladov, ki so bili naropani po Italiji in pozneje prodani v tujino.