Miri Regev bo tako na prihajajočem parlamentarnem zasedanju v tem mesecu predstavila osnutek zakona o "zvestobi v kulturi", je potrdila njena tiskovna predstavnica. Predlagana zakonodaja bo, če bo sprejeta, kulturnemu ministrstvu podelila različna pooblastila, na podlagi katerih bo to lahko odločalo o preprečevanju ali ukinitvi financiranja kulturnih organizacij, ki kritizirajo Izrael ali organizirajo dogodke, namenjene razpravi o palestinski zgodovini in pravicah.

Ministrica besna na ministrstvo za finance
Izraelsko ministrstvo za finance je tisto, ki ima od leta 2011 izključno pravno pristojnost za rezanje državne podpore institucijam, ki "onečaščajo" državne simbole, postavljajo pod vprašaj obstoj Izraela kot "judovske in demokratične" države ali ob dnevu izraelske neodvisnosti opominjajo na izkušnje Palestincev, ki jih je prinesla ustanovitev Izraela. Vendar je dejstvo, da ministrstvo za finance še ni nikoli uveljavilo te precej nejasno ubesedene zakonodaje, razbesnelo ministrico za kulturo.

"Minister za finance se ne ukvarja s tistimi, ki kršijo zakon," je dejala tiskovna predstavnica ministrice. "Regeva [mu] je napisala skoraj 100 pisem o različnih dogodkih, [na katerih so uporabljali jezik] proti vojski in državi, vendar ni naredil ničesar." V objavi na svojem profilu na enem izmed spletnih družbenih omrežij je ministrica poleti kot eno izmed težavnih institucij omenila galerijo Barbur v Jeruzalemu kot primer prizorišča, ki deluje tako, da spodkopava državo. Galerija, v katero ni Regeva še nikoli stopila, večinoma organizira razstave, občasno pa tudi dogodke, kakršnim ministrica nasprotuje. Vendar Regeva s svojimi poskusi ni vselej uspešna. Tako ji na primer med drugim aprila ni uspelo preprečiti, da bi galerija na dan zaznamovanja izraelske neodvisnosti gostila razpravo med Izraelci in Palestinci, ki so v dolgoletni vojni izgubili svoje bližnje.

Ministrica se je nato junija obrnila na župana Jeruzalema Nira Barakata, ki ga je pozivala k intervenciji, ko so v galeriji Barbur načrtovali dogodek ob izidu knjige v hebrejščini, ki prinaša razpravo o palestinskih izgubah po ustanovitvi Izraela v hebrejsko govoreči družbi. Vendar Regeva znova ni bila uspešna, saj je jeruzalemsko civilno sodišče odločilo proti peticiji na mestni ravni, s katero so želeli preprečiti ta dogodek.

Nato je konec avgusta regionalno sodišče v Jeruzalemu odločilo, da je v pristojnosti mesta, da lahko izseli umetniško galerijo s sklicevanjem na občinsko lastnino. Sodnik Amir Dahan je pojasnil, da je "motiv za uresničitev pobude nelagodje mesta glede tovrstnega izražanja na občinski posesti". Vodstvo galerije tako zdaj pretehtava, ali bi se pritožilo na vrhovno sodišče.

Zanimivo pa je, da je prav odvetnik galerije Yossi Havilio kandidat za župana Jeruzalema, tako da bi lahko v primeru izvolitve na župansko mesto v tem mesecu seveda preklical odločitev o izselitvi galerije Barbur. Na svojem profilu na enem izmed družbenih omrežij se je oglasil tudi trenutni župan Barakat, in sicer z besedami: "Ne bomo dopustili, da bi skvoterji na mestni posesti /.../ žalili izraelske vojake in državo Izrael."

Ignoriranje palestinskega prebivalstva
Prav tako avgusta sta Regeva in Barakat sodelovala na odprtju judovskega centra za jemensko dediščino v Silvanu, revni in gosto poseljeni palestinski soseski v vzhodnem Jeruzalemu. Tamkajšnji prebivalci se že več let pritožujejo, da izraelski organi podpirajo arheološka izkopavanja in turistično panogo zgolj, če gre za judovsko dediščino in ne da bi se posvetovali z njimi ali jih vključevali v projekte. Ob tem so poudarili še, da ta izkopavanja in gradnje škodujejo njihovim posestim, prav tako se ignorirajo njihove pravice in zgodovina. Na odprtju omenjenega centra je policija razgnala lokalne prebivalce, ki so protestirali proti tej instituciji, ministrica pa je v svojem govoru dejala, da arheologi ne bodo našli palestinske dediščine pod zemljo.

V uvodu omenjeni arheolog Raphael Greenberg, ki dejavno sodeluje pri izkopavanjih na območju Silvana, je njene besede torej označil za "netočne", arheolog Yonathan Mizrachi, čigar organizacija Emek Shaveh pa spodbuja stanovske kolege k sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in predstavljanju mnogoterih zgodovin, pa je pojasnil, da na tej lokaciji obstajajo več starodavnih slojev tal, ki predstavljajo različna obdobja.

In kaj pravi popis prebivalstva o prisotnosti nejudovskih kultur v Silvanu? Jemenski Judje, ki so tam živeli med 1880 do 1938, so bili vključeni v popis tamkajšnjega prebivalstva v letu 1922. Takrat so popisali 1.999 muslimanskih, 153 judovskih in 49 krščanskih prebivalcev. Vendar Regeva, Barakat in drugi pripadniki vladavine Benjamina Netanjahuja "vsiljujejo enostransko, izključujočo in nacionalistično zgodbo", ki marginalizira palestinsko prisotnost in zgodovino ter vodi do izseljevanja, zaplemb in spopadov, opominja Betty Herschman, mednarodna direktorica organizacije Ir Amim, ki si prizadeva za pravično in soglasno politično resolucijo o statusu Jeruzalema.

Za ministrico je kompliment, da je kot "buldožer"
Vneta nasprotnica palestinske države Miri Regev je za izraelski radio 103FM nedavno dejala, da ima v Izraelu sicer vsakdo individualne pravice, vendar pa bi morali zgolj Judje imeti tudi "nacionalne pravice". Ministrica je med gostovanjem na radiu dejala, da ve, da je videti kot "buldožer", vendar gre po njenem mnenju za kompliment.

Ministrica za kulturo tako tudi kljub lanski odločitvi izraelskega vrhovnega sodišča, da morajo izkopavanja na arheološkem najdišču pod izraelsko vladavino upoštevati različne zgodovine in religije, še naprej svoje ministrstvo zavezuje k razširitvi izkopavanj in turizma v vzhodnem Jeruzalemu z namenom odkrivanja in promocije artefaktov ali dogodkov, povezanih izključno z judovsko zgodovino. "Kot je povedala ministrica, na vsaki lokaciji v Jeruzalemu, kjer potekajo izkopavanja, najdemo judovske starine. Palestinci ne najdejo niti kovancev. Jeruzalem [pripada] judovskemu ljudstvu," pa je po poročanju The Art Newspaper še dejala tiskovna predstavnica Regeve.