Jamske slikarije morda le niso najstarejša umetnost

Novo odkritje v zibelki človeštva

Texier je zadovoljen, ker je njegova skupina našla 'zelo lepo povezavo med srednjo in pozno kameno dobo', trenutno pa ga zaposluje predvsem vprašanje, ali bodo na dan prišla še druga podobna najdbišča ali pa gre le za osamljeno najdbo.

Najdba pri Diepfkloofu je izjemna tudi zato, ker jo sestavlja okrog 300 kosov, kar pomeni, da lahko govorimo o celem sistemu simbolične reprezentacije.

Javnost v slovito francosko jamo Lascaux ne sme že od leta 1963, saj je izdihani ogljikov dioksid obiskovalcev stenskim podobam škodil; turisti se morajo zadovoljiti s kopijo, ki so jo postavili v Montignacu. Ko so bile slikarije odkrite, so spremenile naše vedenje o razvitosti in ustvarjalnih sposobnostih lovcev in nabiralcev poznega paleolitika.

Na lupine nojevih jajc vrezani vzorci, ki datirajo v kameno dobo, so morda najstarejša ohranjena oblika zapisane človeške komunikacije.

Texier je zadovoljen, ker je njegova skupina našla 'zelo lepo povezavo med srednjo in pozno kameno dobo', trenutno pa ga zaposluje predvsem vprašanje, ali bodo na dan prišla še druga podobna najdbišča ali pa gre le za osamljeno najdbo. Foto:

Najdba pri Diepfkloofu je izjemna tudi zato, ker jo sestavlja okrog 300 kosov, kar pomeni, da lahko govorimo o celem sistemu simbolične reprezentacije.

Javnost v slovito francosko jamo Lascaux ne sme že od leta 1963, saj je izdihani ogljikov dioksid obiskovalcev stenskim podobam škodil; turisti se morajo zadovoljiti s kopijo, ki so jo postavili v Montignacu. Ko so bile slikarije odkrite, so spremenile naše vedenje o razvitosti in ustvarjalnih sposobnostih lovcev in nabiralcev poznega paleolitika.

Z risbami, ki so po ocenah strokovnjakov stare 60 tisoč let, so afriški lovci-nabiralci krasili lupine praznih nojevih jajc, ki so jih uporabljali kot nekakšne čutare za vodo. Za lažjo predstavo: to so tako oddaljeni časi, da ljudje (torej homo sapiensi) še niso prišli iz Afrike in poselili preostanka sveta. Na najdenih lupinah se ponavljajo štirje različni vzorci in zaznamki, kar daje misliti, da označujejo bodisi lastništvo bodisi namembnost lupine in da so jih uporabljali, da so jih lažje ločili med seboj.

20 tisoč let pred jamskimi slikarijami
Pred najdbo lupin je veljalo, da najstarejši ohranjeni primerki pisanja oz. "kulture" izvirajo iz pozne kamene dobe, torej obdobja pred okoli 35.000 in 10.000 leti. Sem seveda sodijo jamske slikarije (nastale so približno 30.000 let pr. n. š.), do zdaj najstarejši primerki zapisane komunikacije. Slikarije po številnih jamah po Evropi, ki jih je takratni človek okrasil s prizori lova na bizone, paše in podobnega, so nastale v času, ko so se ljudje med zadnjo ledeno dobo iz južne Evrope začeli premikati proti severu.

Novo, po času nastanka pa precej starejše odkritje pa - po ugotovitvah raziskovalne skupine Univerze v Bordeauxu s Pierre-Jeanom Texierom na čelu - kaže "kolektivno identiteto in njene individualne izraze", ki pomenijo začetek modernega civiliziranega vedenja.

Ni šlo za enkraten "poskus", ampak za uveljavljen sistem
Raziskovalna skupina, ki je svoje ugotovitve objavila v Poročilu narodne akademije znanosti (Proceedings of the National Academy of Sciences), je preučila 270 dobra dva centimetra dolgih delcev jajčne lupine; zadnjih nekaj let so jih izkopavali v Južnoafriški republiki - približno 180 kilometrov severno od Cape Towna, v kamniti steni Diepkloof Rock Shelter. "Abstraktni vzorci veljajo za dokaz prisotnosti simboličnega mišljenja," so zapisali v raziskavi. "Ta unikatna zbirka ne ponuja le enega samega vrezanega vzorca, pač pa nakazuje razvoj grafične tradicije in kompleksno uporabo simbolov, ki so del družabnih interakcij."

Vse kaže, da so ljudje te predmete uporabljali redno, torej, da so bili del vsakodnevnega življenja v skupini. Jajčna lupina je bila namreč kot nalašč za informativne zaznamke, denimo, za identifikacijo posameznika ali skupine.