"Kultura je oblikovala našo identiteto in nas ohranjala kot narod na tem prepišnem delu Evrope skozi stoletja," je v uvodu zapisal predsednik vlade Janez Janša.

"Čeprav vem, da bodo tudi tokrat glasni zvočniki tistih, ki na kulturo gledajo skozi demagogijo in subjektivne občutke, se dejstev, podkrepljenih s številkami, ne da preglasiti," beremo v poslanici. "Številke govorijo, da Slovenija namenja kulturi nadpovprečen delež bruto domačega proizvoda, kar nas uvršča na visoko mesto v primerjavi z drugimi evropskimi državami."

V letu 2021 je bil za kulturo zagotovljen rekorden proračun v zgodovini samostojne Slovenije, to je 238 milijonov evrov. To je kar za četrtino več od proračuna, ki ga je za kulturo za leto 2021 načrtovala prejšnja vlada.

Povečale so se naložbe v javno kulturno infrastrukturo, sredstva za založništvo, knjižno in filmsko dejavnost, sredstva s področja ustvarjalnosti, povečala pa so se tudi sredstva za delovne štipendije in samozaposlene. Tudi v okviru protikoronskih svežnjev so bili sprejeti številni interventni ukrepi za pomoč ustvarjalcem na področju kulture.

Sprejeli so ključni strateški dokument na področju kulture

Vlada je v tem mandatu sprejela tudi ključni strateški dokument na področju kulture, ki ga ni bilo od leta 2018. Poslanstvo resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029 je uveljavitev slovenske kulture kot tistega družbenega dejavnika, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenstva tako doma kot v tujini.

Sprejeli so tudi zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, ki do leta 2027 predvideva dodatnih 122,6 milijona evrov v proračunu pristojnega ministrstva. V okviru načrta za okrevanje in odpornost je kultura pridobila še dodatnih 86,9 milijona evrov, kar znaša 4,8 odstotkov vseh nepovratnih sredstev načrta.

Janša je naštel še projekte s področja ohranjanja kulturne dediščine, ki so zaživeli v zadnjem letu. Med drugim je bila podpisana pogodba za sofinanciranje projekta Center Rotovž v Mariboru. Izpeljani so bili postopki, vključno z razpisom, za začetek rekonstrukcije in obnove stavbe, v kateri bodo zagotovljeni novi prostori za Arhiv Republike Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve. Po več kot 50 letih se je v Slovenijo vrnilo 13 slovenskih celovečernih filmov, ki so bili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predani v hrambo Jugoslovanski kinoteki v Beogradu.

"Kultura nas od nekdaj tudi spominja, da smo kot narod močni in uspešni le povezani in enotni. Živimo namreč v času, ki je poseben. V času, ki od nas vseh zahteva veliko potrpežljivosti, prilagodljivosti, predvsem pa vztrajnosti, da vedno znova iščemo pot, kako naprej. Ne samo zaradi epidemije, ali pa prav zaradi nje, bi morali v vsem, kar določa naš vsakdan, iskati več enotnega duha. Več tega, kar nas združuje in ne ločuje. Kultura nas povezuje v prostranih obzorjih duha in širini slovenstva," je še zapisal predsednik vlade.

Zorčič: "Ponovno se vprašajmo o odnosu do kulture."

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič pa je v poslanici ob kulturnem prazniku zapisal, da praznujemo kulturo, "ki iz naše ustvarjalnosti in duha že stoletja tke slovensko identiteto". Ob tem je opozoril, da je ta ista kultura nebodigatreba, ki je vedno znova v nemilosti državnih ali občinskih proračunskih spon in posluha vsakokratnih odločevalcev.

"Zato se ob prazničnemu vzdušju ponovno vprašajmo o odnosu do kulture. Vprašajmo se o njeni prihodnosti, o prihodnosti kulturnega ustvarjanja. Že dve leti se dobršen del kulturnikov namesto z umetnostjo ukvarja z umetnostjo preživetja. Turistični boni, ki so se z zamudo namenili tudi kulturi, niso izničili posledic številnih ukrepov in omejitev, namenjenih preprečevanju zbiranja ljudi in širjenja bolezni. Medtem ko pristojno ministrstvo letos razpolaga z rekordnim proračunom in smo leto 2022 razglasili za leto umetnikov Plečnika in Tartinija, ta sredstva niso enako dosegljiva za vse," je v svoji poslanici zapisal Zorčič.

"Prozoren poskus oslabitve tiste javne sfere, ki si drzne biti kritična"

Ob tem je spomnil, da so brez sredstev programskega razpisa ministrstva za kulturo ostale priznane kulturne organizacije. Po njegovih besedah je v razdoru, ki se na različne načine vnaša tudi na področje kulture, med javne kulturne zavode in nevladnike, moč prepoznati nezaslišan poseg v avtonomijo ustvarjalcev. "V njem odseva prozoren poskus oslabitve tiste javne sfere, ki si drzne biti kritična - prav tako, kot je bil pred več kot 170 leti kritičen do oblasti tudi sam Prešeren," je zapisal predsednik državnega zbora.

Ob kulturnem prazniku je Zorčič pozval k novemu kulturnemu modelu, s katerim bodo zagotovili močno mrežo in avtonomijo javnih kulturnih zavodov ob hkratnem spodbujanju potencialov nevladnih organizacij. Prav tako poziva k zaščiti socialnega položaja samozaposlenih v kulturi in da se Slovencem v zamejstvu in drugod po svetu zagotovi pogoje za ohranjanje in razvoj kulturnega udejstvovanja kot osnove za ohranjanje narodne identitete.

"Slovenska kultura - to smo mi. Zato jo podprimo z obiskom kulturnih ustanov in prireditev," je svojo poslanico sklenil Zorčič.

Kovšca: Rekordni proračun je šele prvi pogoj, da lahko zaorjemo v ledino težav, izzivov, ambicij.

Predsednik DS Alojz Kovšca pa je v poslanici zapisal, da bogata slovenska kulturna dediščina za tako maloštevilen narod in mlado državo ni samoumevna. Rekordni proračun ministrstva za kulturo je po njegovi presoji šele prvi pogoj, da lahko zaorjemo v ledino težav, izzivov in ambicij slovenske kulturne srenje.

V poslanici je Kovšca zapisal, da smo si državo priborili s peresom, ne le orožjem. "To pero upanja, svobode, sožitja, suverenosti in strpnosti, ki ga je v roke prijelo ogromno priznanih in izjemnih slovenskih kulturnikov, nas je poneslo ob bok najbolj razvitih narodov sveta. Čaščenje teh dosežkov je zato velika slovenska posebnost, ki jo moramo vztrajno in odgovorno buditi ne glede na zahtevnost in izrednost časa, v katerem živimo," je zapisal.

V poslanici je zapisal tudi, da ne znamo razviti kulturnega in spoštljivega medsebojnega dialoga, čeprav se mu zdi pomembno, da bi "v duhu tvornega dialoga" omogočili boljše možnosti za razvoj in delovanje tako vrhunskih kulturnih ustvarjalk in ustvarjalcev kot tudi slovenske ljubiteljske kulture. Oboje nam je lahko v ponos in veselje, je še zapisal.