Poleg Karduma so svoja stališča do osnutka predloga novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) predstavili še vodja oddelka za kulturo pri Mestni občini Ljubljana Uroš Grilc, predstavnik društva Asociacija Andrej Srakar, dekan AGRFT-ja in predsednik Nacionalnega sveta za kulturo Miran Zupanič in glavnik tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj.
Kardum: Treba je spisati nov zakon
Simon Kardum je spomnil, da so že od osamosvojitve vsi zakonski poskusi, ki so skušali urejati področje kulture, "deloma invalidni". Po njegovem mnenju osnutek novele ZUJIK v 80 do 90 odstotkih ponavlja predlog novele zakona, ki ga je v medresorsko obravnavo spravila že nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca leta 2011. Kot je dodal direktor Kina Šiške, je od zdajšnje konservativne oblasti težko pričakovati liberalne pristope pri oblikovanju zakonodaje, pričakovati pa je, da bo jasneje opredelila določena početja. Poleg zgoraj naštetega opozarja še, da osnutek ne pojasnjuje dovolj, kaj pomeni "kulturni prekarjat" na čelu s samozaposlenimi in kaj pomeni upravljanje javne kulturne infrastrukture. Glede na količino členov, ki se spreminjajo v osnutku, je "po pravni logiki treba spisati nov zakon v celoti", je prepričan Kardum.
Štrukelj: Bistveno slabši položaj kulturnih ustvarjalcev
Branimir Štrukelj poudarja, da osnutek novele ZUJIK kulturne ustvarjalce postavlja v bistveno slabši položaj. "Če bi ta zakon začel veljati, bi šli zaposleni v kulturi pod raven zakona o delovnih razmerjih v tej državi," pojasnjuje in med problematičnimi točkami izpostavlja še to, da se prek umika participacije zaposlenih iz odločanja v svetih zavodov krepi položaj direktorjev. Na točki, ko je v osnutku opredeljen nacionalni kulturni program, pa se ne govori več o javnem interesu za kulturo in o kulturi kot o javnem dobrem, temveč o ključnih razvojnih izzivih, kar pomeni, da na področje kulture vdira "korporacijska logika", še opozarja Štrukelj.
Zupanič: Ustvarjalci potisnjeni na raven izkoriščane delovne sile
Miran Zupanič prepoznava temeljni problem v tem, da je kulturna politika v Sloveniji že dvajset let v slepi ulici. Meni, da politika v prvi vrsti kulturo še vedno jemlje kot prostor svoje dominacije, kar se kaže v krepitvi mehanizmov hegemonije. Ti segajo v način postavljanja in razreševanja direktorjev, ki so odvisni od političnih gospodarjev, po drugi strani pa te iste direktorje postavlja na položaj hegemonov znotraj ustanov, ki jih upravljajo. S tem je, kot pravi, spremenjen tudi položaj ustvarjalcev, ki so potisnjeni še globlje na raven izkoriščane delovne sile.
Grilc: Spremembe so absolutna nezaupnica javnemu sektorju.
Po besedah Uroša Grilca je generalna težnja, ki se kaže v spremembah ZUJIK-a, "absolutna nezaupnica javnemu sektorju". Svet zavoda tako, na primer, po osnutku novele iz organa upravljanja postane nadzorni organ. Po Grilčevem mnenju je problematična tudi določba o razrešitvi direktorja, ki lahko sledi dvakratni slabi oceni strokovne komisije. To pa zato, ker nikjer ni določeno, kaj naj bi bila ta slaba ocena, ki daje odločevalcu proste roke "za čisto arbitrarno politiko".
Andrej Srakar je opazil, da osnutek novele ZUJIK-a skorajda ne omenja nevladnih organizacij, nič bolje pa ne ureja področje samozaposlenih, ki predstavljajo visok odstotek vseh delavcev v kulturi. Na področju samozaposlenih sicer med drugim predvideva vpis statusov ter uvedbo tarifnikov, predloge, ki so jih specializirane skupine pripravile za ureditev področja, pa v osnutek, tako Srakar, niso vključili.