Za zidovi slovite palače se kujejo sunljive spletke, katerih glavni protagonisti pa očitno sploh niso vodilni možje Louvra. Foto: RTV SLO
Za zidovi slovite palače se kujejo sunljive spletke, katerih glavni protagonisti pa očitno sploh niso vodilni možje Louvra. Foto: RTV SLO
Muzej Quai Branly
Za nekaj let bo ob del zbirke tudi lani ustanovljeni muzej Quai Branly. Foto: EPA
Koliko praznih mest bo na stenah muzeja Louvre zazevalo po odprtju muzeja v Abu Dabiju? Foto: EPA

Catherine Goguel je opozorila, da sta bila dejavnika odločitve za ustanovitev podružnice Louvra v Abu Dabiju in za dolgoročno posojilo nekaterih del iz matične ustanove muzeju v Arabskih emiratih dotok petrodolarjev in vzdrževanje vojaškega sodelovanja. Po besedah Goguelove ni o posledicah projekta nihče povprašal kuratorjev in koservatorjev, ki skrbijo za umetniške zbirke muzeja Louvre. Abu Dabi naj bi Louvru za posojo del plačal med 200 in 400 milijoni evrov.

Trije francoski muzeji na udari
Pa vendar, ali lahko ta sicer zagotovo dobrodošla vsota zares odtehta morebitno škodo, ki bi jo potovanje utegnilo povzročiti delom. Pa ne le tveganost potovanja tudi osiromašenja programa osrednjega muzeja Louvre ne gre spregledati. Dokler novi muzej v Abu Dabiju ne bi uspel izgraditi lastne stalne zbirke, naj bi njegove prostore zapolnjevala tudi dela v lasti še dveh francoskih muzejev, in sicer muzeja d'Orsay in lani odprtega muzeja Quai Branly. Okoli 300 umetnin naj bi za nekaj let zapustilo Francijo in odigralo vlogo vabe za turiste, ki bi naftnim mogotcem iz Abu Dabija navrgli še več dohodkov.

Podpisniki sporazuma poudarjajo koristi sporazuma za francoske umetniške zbirke. Sredstva, ki se bodo z bančnih računov abudabijskih velikašov prelila v Francijo naj bi namreč porabili tudi za izgradnjo novega francoskega konservatorskega centra. Skoraj bi smeli sarkastično pripomniti, da bodo torej zgradili center, v katerem bodo nato oskrbovali umetnine, ki jih bo prav zaradi potovanja v Abu Dabi potrebno podvreči "lepotni operaciji".

Francija se je ponižala sama
O skoraj podvigu, ki izraža sum na rahlo oslabljeno moralo francoskih politikov in ki bo skoraj zagotovo negativen za "zdravje" umetnin, so se izrekli tudi strokovnjaki iz drugih držav. Po poročanju časopisa The Art Newspaper je profesor umetnosti na Harvardu Henri Zerner močno podvomil v varnost podviga, Sarah Walden, v Londonu dejavna konservatorka, pa je dejala: "Sedanji načrt za umetnine ni dober. Potovanje je vedno tvegano. Celoten projekt je za Francijo zelo poniževalen."

Bolj kot strokovnjaki pa je molčeča francoska oblast. Tej je Catherine Goguel vrgla v obraz, da je pogodba o kulturnem sodelovanju le izrastek pogodbe, s katero si je francoska industrija vojaške opreme zagotovila 10 milijard vreden posel z Arabskimi Emirati. Finančno in zunanje ministrstvo te izjave nista hotela komentirati.