Figurice ‒ milo rečeno ‒ karikiranih temnopoltih likov iz Tintinove dogodivščine v Kongu, ki nastajajo v neki delavnici v Kinšasi. Foto: Reuters
Figurice ‒ milo rečeno ‒ karikiranih temnopoltih likov iz Tintinove dogodivščine v Kongu, ki nastajajo v neki delavnici v Kinšasi. Foto: Reuters

Mineva 90 let od nastanka priljubljenega stripovskega lika Tintina, ki si ga je zamislil belgijski umetnik George Remi (1907‒1983), bolj znan pod psevdonimom Herge. Obletnico so belgijski založniki proslavili z digitalizirano barvno izdajo dela Tintin v Kongu iz leta 1930, ki so ga v preteklosti obsojali zaradi rasistične vsebine.

Tintin, mladi novinar in neutrudni popotnik, ki se vedno znova zaplete v kakšne težave, se je skupaj z nerazdružljivim psičkom Švrkom prvič pojavil 10. januarja 1929 v mladinski tedenski prilogi konzervativnega časnika Le Petit Vingtieme. Šlo je za serijo kratkih zgodb o Tintinu v Sovjetski zvezi, ki je leto pozneje izšla kot prva knjiga stripov tedaj 23-letnega Hergea, leta 1931 pa ji je prav tako po sklopu objav v časopisu sledila knjiga Tintin v Kongu.

V delu Tintin v Kongu junak z zvestim psičkom raziskuje in piše o življenju v nekdanji belgijski koloniji Kongo. Poleg lovcev na divje živali v Kongu Tintin odkrije združbo tihotapcev diamantov pod vodstvom ameriškega gangsterja Al Caponeja.

Ulični prodajalec spominkov na temo Tintina v Kongu, prav tako v Kinšasi. Foto: Reuters
Ulični prodajalec spominkov na temo Tintina v Kongu, prav tako v Kinšasi. Foto: Reuters

Velike ustnice in krpice blaga

Da so za izid ob jubileju pri založbi Casterman izbrali prav to delo, ki ima po mnenju nekaterih veliko rasističnih elementov, sproža kar nekaj neodobravanja. Temnopolti prebivalci Konga naj bi bili v delu, ki je izšlo še v kolonialnem obdobju, zelo karikirani ‒ upodobljeni so z velikimi, rdečimi ustnicami, njihova splovila pa zakrivajo zgolj krpice blaga.

Britanski stripovski avtor Barly Baruti se je ob novici ponovnega izida albuma vprašal, ali ga je dejansko primerno ponovno objaviti v današnjem času, ki ga zaznamujejo nacionalistične in rasistične težnje.

Mbutu Mondondo, kongovski aktivist, ki se je bojeval, da bi Tintina v Kongu zaradi odkrito rasistične vsebine prepovedali. Foto: EPA
Mbutu Mondondo, kongovski aktivist, ki se je bojeval, da bi Tintina v Kongu zaradi odkrito rasistične vsebine prepovedali. Foto: EPA

Aktivist iz Konga Bienvenu Mbutu Mondondo je leta 2007 celo poskušal doseči, da bi delo prepovedali. Belgijsko sodišče je zavrnilo njegovo zahtevo zaradi pomanjkanja dokazov, da bi Herge z delom nameraval širiti rasno nestrpnost.

Poleg v posamičnih izdajah so se od leta 1946 Tintinove dogodivščine pojavljale tudi v tedniku, imenovanem Tintin. Zadnja Tintinova celotna dogodivščina Tintin in razbojniki je bila objavljena leta 1976. Leta 1986 je posthumno izšel še nedokončani 24 Hergev album o Tintinu, s francoskim naslovom Tintin et l'alph-art. Večina stripov je dostopna tudi v slovenščini.

Po informacijah založbe Casterman naj bi bil ob obletnici v pripravi tudi film o Tintinovih dogodivščinah v režiji Petra Jacksona, ki bo druga tovrstna adaptacija priljubljenega stripa. Temeljil naj bi na delih Otokarjevo žezlo in Zadeva Sončnica. Prvo filmsko priredbo iz leta 2011, naslovljeno Tintin in njegove pustolovščine: Samorogove skrivnosti, je režiral Steven Spielberg, Jackson pa je pri projektu sodeloval kot koproducent.