Kot pravijo, nemška prestolnica potrebuje kraj, kjer se bodo lahko vsi srečevali in sodelovali, njihov cilj pa je premagati konflikte in medsebojno sumničavost. "To je pomemben projekt za Berlin. Judje, kristjani, muslimani, pa tudi ateisti in ljudje drugih religij o tem govorijo že vsaj deset let," je po pisanju Deutsche Welle (DW) dejal pastor Gregor Hohberg, ki pomaga voditi projekt. Dodal je, da je to "izjemno pomemben simbol", označil pa ga je za "kraj miru".

Objekt bo zaživel čez pet let
Projekt se pravzaprav gradi na 700-letni zgodovini Berlina, saj so temeljni kamen Hiše enega (House of One) položili blizu lokacije, kjer so tako rekoč začetki današnje nemške prestolnice. Na tem mestu je stala tudi Petrikirche, cerkev iz 13. stoletja, ki je imela najvišji stolp v Berlinu in je preživela v različnih oblikah, dokler je vzhodnonemška komunistična vlada ni porušila leta 1964.

Glede na načrte bo Hiša enega zgrajena v petih letih, v njej pa bodo cerkev, sinagoga in mošeja, razporejene okoli osrednjega prostora za snidenje, ki bo simbol sobivanja. Zgradba je zasnovana kot 40 metrov visoka struktura iz kamna in opeke, gradbeni stroški znašajo približno 43,5 milijona evrov in sredstva so večinoma že zagotovljena.

Načrt je še posebej pomemben za imama Osmana Örsa, ki sodeluje pri projektu. V Berlinu je mogoče našteti več kot 80 mošej in islamskih molitvenih prostorov, vendar bo to prva mošeja v središču mesta. "To bo postala osrednja berlinska mošeja. Tu in tam se nekateri muslimani zmedejo, ko na Googlu iščejo mošejo v središču mesta," je dodal v smehu za DW.

Rabin, imam in pastor z ramo ob rami
Po besedah Hohberga se bodo morali v Hiši enega spoprijeti tudi z antisemitizmom, ki je ob vnovičnih spopadih na Bližnjem vzhodu znova v porastu. "Pomembno je, da vedno poskušamo razumeti, kako nekdo drug vidi stvari, od kod nekdo prihaja ali kaj verjame. Družba pridobiva, ko obstaja dialog. To počnemo tukaj," je še dejal po pisanju DW.

Udeleženci projekta Hiša enega so se v preteklosti že večkrat sešli tudi brez obstoječega dejanskega prostora za srečevanja. Priložnosti za srečanje so bile kdaj vesele, kdaj pa tudi tragične – na primer po napadih na muslimane na Novi Zelandiji, kristjane na Šrilanki ter na Jude v ZDA in Nemčiji. "Postali smo prijatelji. Poskrbeli smo, da rabin, imam in pastor stojijo z ramo ob rami," je dejal Örs. Čeprav po njegovem mnenju ekstremizem ne more uničiti vere in miru, pravi, da jima lahko "škoduje. Nekaj moramo storiti."

Široka politična in mednarodna podpora
Ta skupni projekt pripadnikov treh največjih monoteističnih religij je deležen pomembne politične podpore, vključno s financiranjem nemških zveznih in mestnih oblasti. Sklad, ki stoji za projektom in ga vodi berlinski župan Michael Müller iz vrst stranke SPD, vključuje vidna imena iz politične sfere in vodje večjih javnih kulturnih ustanov.

Predsednik nemškega parlamenta Wolfgang Schäuble (CDU) je eden izmed številnih odmevnih gostov, ki so se udeležili četrtkovega polaganja temeljnega kamna. Na prireditvi je bilo tudi več gostov iz tujine, med drugim tudi Azza Karam, generalna sekretarka največje mednarodne koalicije predstavnikov svetovnih religij Religions for Peace s sedežem v New Yorku.