Arheološko najdišče Peru-Waka na severu Gvatemale je obrodilo bogate sadove: skupina domačih in ameriških arheologov je našla ostanke kraljice Kalomt'e K'abel, ki je na tem območju vladala v sedmem stoletju n. š.

Identiteto pokopane kraljice jim je dokončno razkrila majhna vaza iz alabastra, v katero je vrezan namrščen obraz starejše ženske in pa tudi njeno ime. V njej je bil cinobrasto rdeč pigment, ki so ga Maji uporabljali v kraljevih grobnicah; vazica naj bi bila - v skladu z majevskim verovanjem - posoda za eno od večih človeških duš, o katerih govorijo njihova verska besedila. Ob ledja pokojnice so njeni sodobniki položili ritualno debelušno figurico Modre lune Akana, božanstva smrti, ki je spremljalo kralje.

"Odkritje nečesa tako pomembnega je precejšnja redkost," priznava vodja izkopavanj David Freidel. "Pred seboj imamo ne samo kraljico, ampak tudi vrhovno vojaško poveljnico, kar pomeni, da je bila najmočnejša oseba v celotnem imperiju." To pomeni, da K'abel sodi v isto kategorijo mogočnih žensk starodavnega sveta kot kraljica iz Sabe, Hačepsut ali Kleopatra. Na grobnico je ekipa sicer naletela že junija, a z zagotovostjo lahko identiteto kraljice potrdijo šele zdaj.

Mogočnejša od svojega soproga
Gvatemala je sicer seveda na gosto posejana s piramidami in drugimi ruševinami starodavne majevske civilizacije, ki je na ozemlju med današnjim Hondurasom in Mehiko cvetela med letoma 250 in 900. Zgodovinarji portret kraljice K'abel poznajo iz virov, ki jo povezujejo z letnico 692 in vladavino njenega moža, Waka K'inich Bahlama II, torej klasičnim majevskim obdobjem. (A ne pozabimo: ker je imela oblast nad vojsko, je bila K'abel v imperiju mogočnejša od svojega moža.)

V večnem spopadu s Tikalom
Danes sklepamo, da je K'abel vladala nad majevsko skupnostjo Calakmul, ki se je pogosto spuščala v spopade s kraljestvom Tikal, ki mu je vladal El Zotz in ki leži južno od meje z današnjo Mehiko. K'abelin zakon je bil tako predvsem pragmatična naveza sil Calakmula in Wake, ki so se tako povezale proti edini drugi "velesili" na tem območju, mestni državi Tikal.

Boji so se nadaljevali tudi po kraljičini smrti in nekje do sredino 8. stoletja je imel Tikal v majevskem spopadu za vrhovno oblast največjo prednost. Če prevrtimo še sto let naprej, pa je celotni imperij tako ali tako že drvel proti svojemu skrivnostnemu sesutju.

Arheologija stoodstotne gotovosti ne pozna
Razvozlavanje identitet ostankov starodavnih majevskih vladarjev je za arheologe pogosto trd oreh; čeprav so njihova poslednja počivališča gosto prekrita s hieroglifi in piktogrami, je določanje natančnih imen težavno. "Našli smo veliko predmetov, ki se nanašajo na to kraljico; da jim zdaj lahko dodamo še njene dejanske ostanke, je ogromnega pomena," ugotavlja gvatemalska arheologinja Griselda Perez. Ker v arheologiji ni nobenih dokončnih zagotovil, pa seveda obstaja možnost, da je v grobnici kakašna poznejša vladarica, ki je predmete kraljice K'abel prevzela kot simbol nasledstva.