Zadnja leta se je postavljalo veliko vprašanj glede časovne stiske priprav projekta EPK v Mariboru, a je Pacaudova za Večer povedala, da je bila ob obisku Maribora prijetno presenečena. "Nisem zaskrbljena, saj je bilo največ storjenega prav v vzpostavitvi ustroja EPK-ja. Videla sem veliko navdušenja, energije, zelo dobro razumevanje koncepta prestolnice, kar je redko. Čeprav relativno pozno v primerjavi z drugimi EPK-ji, pa vendar je treba zdaj samo naprej in nikakor ne več izgubljati časa."

EPK ni zgolj enoletni ognjemet
Pacaudova, ki ima večletne izkušnje z organizacijo projekta Evropska prestolnica kulture, je opozorila, da gre za zapletene projekte: "Več ko je mest in ljudi, ki so vključeni, več težav je pri vodenju projekta, pri sprejemanju odločitev, financiranju, ker so viri različni in razpršeni." Povedala je tudi, da je bil projekt Evropska prestolnica kulture mnogokrat neuspešen ali manj uspešen, kadar so imele pretiran vpliv na program krajevne oblasti. "Simptomatično je: vsakič, ko je vmešavanje politike v EPK preveliko, prestolnica ni uspešna," je razložila Pacaudova, ki ji je mariborski župan Franc Kangler zagotovil, da bodo javna sredstva prihajala pravočasno.

Sedeminsedemdeset odstotkov sredstev za EPK prihaja iz javnih virov. Pacaudova pravi, da zgolj participacija Mestne občine Maribor, pridruženih mest in države zagotavlja, da bo projekt prestolnice kulture uspešen. Dodala je, da je v težavnih ekonomskih časih še pomembneje, da se naziva EPK ne dojema zgolj "kot velikega ognjemeta, ki bo trajal eno leto". Po njenih besedah gre za dolgotrajni proces, ki bo bistveno prispeval k razvoju mesta. Povedala je še, da so bile najuspešnejše evropske prestolnice kulture tiste, pri katerih je "prestolništvo spremenilo, poudarilo ugled mesta".