Ustvarjanje irske pisateljice Edne O'Brien, ki se je rodila leta 1930, umrla pa pred dnevi, bomo predstavili z odlomkom iz njenega zadnjega romana Dekle, ki je izšel leta 2019. Predstavljamo poezijo dveh sodobnih umetnikov: alžirske pesnice Lamis Saidi in francoskega fotografa slovenskega rodu Klavdija Slubana, ki je tudi pesnik.

Sorodna novica Umrla je irska pisateljica Edna O'Brien, katere prvenec so ob izidu prepovedali in zažigali

Dvignila sem se in si obrisala obraz z ruto. Zunaj je množični grob pil svojo dozo solz; želela sem si, da bi tudi jaz umrla.

Irska književnica Edna O'Brien, ki se je rodila leta 1930 v Tuamgraneyu na Irskem, umrla pa pred dnevi v Londonu, je v svojem dolgem življenju ustvarila bogat in vznemirljiv opus kratkih zgodb, romanov, biografij, dram, poezije, scenarijev in besedil za otroke. Pozornost je vzbudila že leta 1960 s prvim romanom trilogije Dekleti z dežele (v slovenščino je delo prevedel Mart Ogen). V njem je Edna O'Brien spregovorila o zamolčanih seksualnih in družbenih temah, ki so zaznamovale Irsko v obdobju po drugi svetovni vojni. Knjiga je naletela na hudo zgražanje javnosti, cenzura pa je trilogijo prepovedala. Tudi mnoge njene poznejše knjige so bile na tujem mnogo bolje sprejete kot v domači Irski. V slovenščino imamo poleg Deklet z dežele prevedena še njena romana Dekle z zelenimi očmi (prevedla ga je Alenka Moder Saje in V gozdu (prevod Maje Kraigher). Zadnji roman Edne O'Brien z naslovom Dekle je izšel leta 2019; govori o travmi deklic, ki so jih ugrabili pripadniki skupine Boko Haram. Odlomek je prevedel Marko Golja. Leta 2022, ko smo Nokturno posneli, je besedilo interpretirala Tina Resman, režirala je Živa Bizovičar.

Sorodna novica Kako so o začetku prve svetovne vojne poročali v takratnem časopisju na Kranjskem

Mineva 110 let od začetka velike vojne. Osemindvajsetega julija 1914 se je začela prva svetovna vojna, globalni spopad, v katerega je bil vpleten velik del sveta. Boji so potekali predvsem v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila med najbolj smrtonosnimi v zgodovini, saj je po neuradnih podatkih umrlo devet milijonov vojakov, 23 milijonov je bilo ranjenih, med žrtvami je bilo tudi veliko civilistov.

Le kogar danes krogla je zadela, / on gleda v novo, starega otet.

Nesrečne obletnice začetka prve svetovne vojne se v Literarnem nokturnu spominjamo z izborom pesmi vojne lirike znanih in manj znanih slovenskih avtorjev. Pesnik, pisatelj, publicist in politik Andrej Budal je živel med letoma 1889 in 1972; literaturo je pisal pod različnimi psevdonimi, najpogosteje kot Pastúškin. Anton Debeljak (1887–1952) je bil po izobrazbi jezikoslovec, po poklicu profesor, pisal je predvsem kritike, poezijo in potopise. Prvo svetovno vojno je izkusil na lastni koži. Tudi Igo Gruden, rojen leta 1893, je boleče doživel veliko vojno. Leta 1913 je vpisal študij prava na Dunaju, a ga je moral zaradi vpoklica v vojsko že naslednje leto prekiniti. Dve leti je bil vojak na frontah in v zalednih položajih, napredoval pa je do poročniškega čina. Leta 1916 je bil hudo ranjen na soški fronti. Joža Lovrenčič (1890–1952) je študiral slavistiko in latinščino v Gradcu, leta 1915 je doktoriral. Kot gimnazijski profesor je služboval v Gorici in Trstu. Najprej je pisal liriko, pozneje epiko in pripovedno prozo. Po drugi svetovni vojni so ga po krivici obsodili, ker naj bi sodeloval z okupatorjem, in ga nato pomilostili. Rudolf Maister je bil seveda najprej general in borec za severno mejo, pisal pa je tudi pesmi, v katerih je pogosto tematiziral prvo svetovno vojno. Pesmi o tem bolečem zgodovinskem obdobju sta pisala tudi Oton Župančič in France Bevk.

Pesmi naštetih pesnikov sta za Literarni nokturno leta 2014 interpretirala Blaž Šef in Rok Kunaver, režiser je bil Klemen Markovčič.

1. 8. 1914, ob Drini. Pri prvih grmih našel mrtvece z izkopanimi očmi in gumbe od plašča, vtaknjene v očesne dupline.

Literarni večer z naslovom Podobe velikih strahot na temo prve svetovne vojne je ob stoletnici njenega začetka pripravila Ifigenija Simonović. V njem je skušala čim bolj nazorno predstaviti razsežnosti in tragiko prvega velikega spopada dvajsetega stoletja. Za ponazoritev človeških stisk v vojni je izbrala odlomke z dopisnic in iz dnevnikov Lorenca Prestorja in Janeza Zupana ter odlomke iz del Ivana Cankarja, Iga Grudna, Antona Podbevška, Pavla Golie in Alojza Gradnika.

Literarni večer so oblikovali napovedovalca Jasna Rodošek in Matjaž Romih, dramski igralci Darja Reichman, Matej Puc in Matija Rozman, tonska mojstrica je bila Sonja Strenar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser pa Jože Valentič.

Sorodna novica Počastili 100-letnico smrti borca za severno mejo Franja Malgaja

Vas Doberdob je ta dan hudo trpela pod laškimi granatami. Nad nami ves dan krožijo sovražni in naši zrakoplovi. Sovražnih je seveda več.

Franjo Malgaj je bil med letoma 1914 in 1918 rezervni poročnik 87. celjskega pešpolka avstro-ogrske vojske. Bil je koroški borec, nadporočnik slovenske vojske in prvi osvoboditelj slovenske Koroške v letih 1918–1919. Bil pa je tudi Maistrov učenec, pesnik in soborec. Leta 1915 je končal šolo pehotnih rezervnih častnikov v Gorici. Kot praporščak je sodeloval v 1. in 2. soški bitki in zbolel za tifusom. Na tirolski fronti si je leta 1916 z drznim napadom na italijansko utrdbo na Monte Zebiu prislužil zlato medaljo za pogum, zatem pa so ga poslali v zaledje. Umrl je 6. maja leta 1919 na Tolstem Vrhu; okoliščine njegove smrti niso povsem jasne. Leta 1920 je bil posmrtno odlikovan s Karađorđevo zvezdo z meči 4. stopnje. Matej Juh je iz knjige Vojni spomini: 1914–1918 izbral njegove dnevniške zapiske od 1. julija do 18. avgusta 1915, ko je postal praporščak. Interpretira Primož Pirnat, režija Ana Krauthaker.

Pisala sem pesmi kot nekdo, ki strmi v umetno cvetje, nato pa me je smrt popeljala med vrtove in gozdove.

Lamis Saidi, sodobna alžirska pesnica in prevajalka, se je rodila v Alžiru leta 1981, odraščala je v intelektualnem okolju in obiskovala prestižne libijske šole, zato poleg arabščine obvlada še francoščino, angleščino in španščino. Po študiju na univerzi v Alžiru nadaljuje svoje delo na področju računalniškega inženiringa, ukvarja pa se tudi z literarnim ustvarjanjem. Poezija je zanjo edinstveno zatočišče. O njej verjame, da sicer ne zmore spremeniti resničnosti, lahko pa nas usmeri k skriti moči, ki jo nosimo v sebi vsi: poezija in umetnost nam pomagata odkriti sebe, oblikovati svoje življenje ter zgraditi mostove in poti do drugih.

Avtorja Literarnega portreta in prevajalca sta Margit P. Alhady in Mohsen Alhady, interpreta Maruša Majer in Primož Pirnat, režiserka Ana Krauthaker.

Pot selitev, ki poteka v tišini. No man's road.

Do 25. avgusta si je mogoče v Galeriji Jakopič v Ljubljani ogledati razstavo fotografij Klavdija Slubana z naslovom Nekje drugje Tukaj. Gre za doslej največjo srednjekarierno retrospektivno razstavo enega v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu. Sluban z več kot 150 fotografijami predstavlja vrhunce dobrih treh desetletij ustvarjanja. Doživljanja na številnih potovanjih pa ne lovi samo v objektiv svojega analognega fotoaparata, temveč tudi v besede, v pesmi, ki jih piše v francoščini. Njegove pesmi je za Literarni nokturno prevedla Tadeja Krečič, interpretira jih Primož Pirnat.

V literarnem programu Radia Slovenija v teh dneh zaznamujemo še dve pomembni obletnici. Mineva 240 let od smrti francoskega pisatelja in filozofa Denisa Diderota. Diderot je bil glavni urednik Enciklopedije (L'Encyclopédie) in eden vodilnih predstavnikov francoskega razsvetljenstva. Z Literarnim večerom na Arsu pa se bomo spomnili poljskega pisatelja in dramatika Witolda Gombrowicza, ki se je rodil 4. avgusta 1904, umrl pa leta 1969.