Vprašanje hiperprodukcije, ki ga v tokratnem Panoptikumu načenja voditeljica in urednica oddaje Nina Jerman, ni slovenska specifika. Pred nekaj leti je denimo britanski časopis Guardian razčlenil to temo in v središče postavil televizijsko produkcijo. Kako izbrati, ko imaš ponujenih približno 400 televizijskih vsebin naenkrat? In že leta 2014 je ena od britanskih raziskav pokazala, da 42 odstotkov tistih, ki televizijo gledajo vsaj pet ur tedensko, meni, da je izbira prevelika. Rezultat naj bi bil "odpor in ohromelost".

Z vprašanjem preobilja umetnosti in prevelikega števila umetnikov so se večkrat ukvarjali tudi v Nemčiji. V nekaj let stari analizi, ki jo je povzel radio Deutschlandfunkkultur, je bilo ugotovljeno, da upodabljajoči umetniki v povprečju zaslužijo 20.000 evrov letno, kar je za nemške razmere malo in vzrok za to, da jih mnogo opravlja še druge, 'manjše' službe. Razlog naj bi bil med drugim preveliko število umetnikov. O količini produkcije se je eden od intervjuvanih umetnikov pikro izrazil: "Lahko bi naredil tudi desetletni odmor. Potem bi končno imel čas, da bi se prebil skozi 'staro' umetnost – da bi vse prebral, poslušal, si ogledal. Vendar, kaj naj rečem? Sem vendar sam eden od njih."

Različni vidiki in vzroki hiperprodukcije
Nina Jerman je z gosti, ministrico za kulturo Asto Vrečko, direktorico Mestnega gledališča ljubljanskega in predsednico kolegija direktorjev slovenskih gledališč Barbaro Hieng Samobor, umetniškim vodjo zavoda Flota Matjažem Faričem in ravnateljem Anton Podbevšek teatra Matjažem Bergerjem razpravljala o različnih vidikih gledališke hiperprodukcije in vzrokih zanjo.

Na ministrstvu za kulturo dajejo prednost kakovosti pred številčnostjo in želijo zajeziti hiperprodukcijo. "Kapitalizem nas sili k vodilu več, več, več. To ima negativne posledice za vse akterje v kulturi, od revščine do izgorelosti," je januarja letos v intervjuju, objavljenem v Sobotni prilogi Dela, poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Kapitalistična ideologija seveda ni edini vzrok za hiperprodukcijo, a oddaja vendar načenja tudi temo svetovnega kapitalizma.

Po mnenju kolegija direktorjev slovenskih gledališč je bila teza o hiperprodukciji postavljena brez analiz in brez poglobljene ter argumentirane strokovne razprave z deležniki, ki morajo slabo premišljene ukrepe izvajati v praksi. Pravijo, da je bila povsem splošna floskula o hiperprodukciji vržena v javnost kot nekakšna dimna zavesa, ki naj prikrije dejstvo, da zagotovljenih sredstev ni dovolj, predvsem pa nesposobnost ministrskih ekip, da bi razumele produkcijske modele sodobnega gledališča ter s smiselnimi ukrepi preobrnile trend nenehnega zniževanja programskih sredstev. Pravijo, da je edina metoda, ki jo ministrstvo pri realizaciji citiranega koncepta "pritiskanja na zavoro" zadnji dve leti uporablja, finančno siromašenje javnih zavodov. Ravno programska sredstva pa so – poleg lastnega prihodka – vir, iz katerega gledališča črpajo za honorarje samozaposlenih in vzdrževanje sorazmerno nizkih, torej dostopnih cen vstopnic.

V umetnosti je tako kot v športu verižno doseganje vrhunskosti izjema
Pomemben vidik razrasta hiperprodukcije je tudi vpliv na zdravje. Tudi Združenje dramskih umetnikov opozarja, da v umetnosti tako kot v športu redko kdo zmore verižno dosegati vrhunske rezultate. Hiperprodukcija tako ne vpliva zgolj na kakovost ustvarjenih del, pač pa tudi na zdravje ustvarjalcev. Izgorelost dobiva razsežnosti epidemije.

Hiperprodukcija v kontekstu 'preštevanja' ustvarjenih del ali izvedenih projektov odpira tudi vprašanje, ali je umetnost sploh mogoče normirati. Prav tako je zanimivo vprašanje, ali lahko o hiperprodukciji govorimo predvsem v polju neinstitucionalne kulture, ki se mora nenehno 'boriti' za sredstva, ali in če ja, zakaj je zajela tudi institucionalno sfero. Pomembno je tudi vprašanje določanja višine honorarjev, ali je to eno od izhodišč za razumevanje hiperprodukcije.

To je le nekaj vsebinskih poudarkov nocojšnje oddaje Nine Jerman, ki pojasni: "Globalni kapitalizem se s hiperprodukcijo tudi na gledaliških odrih – in paradoksalno tudi s klasičnimi teksti – ponovno in še vedno bojuje za zmago svoje ideje. Politični poskusi, ki napovedujejo zlom njegove prevlade, zato terjajo strokovno razpravo z ustvarjalci."

Vabljeni k ogledu oddaje: