Vsesplošno zasmehovani projekt del na Velikem Kitajskem zidu, ki je seveda pod zaščito organizacije Unesco, je osemkilometrski segment zidu pri Šiaohekuju, ki je (bil) znan kot "najlepši del Velikega zidu v divjini".

Dela na odseku zidu v severnovzhodni provinci Liaoning so bila v resnici dokončana že v letu 2014, poročajo tamkajšnji mediji, a je svet postal pozoren šele zdaj, po članku in fotografijah, ki so jih objavili v Beijing News. "Kulturna dediščina je zdaj ničvredna," se je denimo razburjal eden od milijonov uporabnikov družbenega omrežja Weibo. "Je to obnova? Ne, uničenje je!"

Urad za kulturne relikvije je obnovo odobril, češ da je turiste treba obvarovati pred razrahljanimi kamni in odpadajočimi delci zidu, so potrdile lokalne oblasti. To sicer ne pojasnjuje, zakaj za enega najslavnejših svetovnih spomenikov niso naročili bolj strokovne obnove. Rezultati del so imeli na tamkajšnji turizem menda ravno nasprotni učinek od pričakovanega.

Skoraj so ga "predelali" v cesto
Zgodovinsko gledano, to niti ni prva nespametna ideja v povezavi z Velikim Kitajskim zidom, ki je v resnici skupek različnih utrdb, ki so bile zgrajene v različnih obdobjih in se - po nekaterih meritvah - raztezajo na 21 tisoč kilometrih. Leta 1931 so nacionalistične oblasti denimo načrtovale, kako zid spremeniti v hitro cesto (ironično, prav cesti je najnovejši obnovljeni segment zidu tudi podoben).

Dodatna ironija je tudi v tem, da je škandal izbruhnil le nekaj dni po tem, ko je državna Kitajska fundacija za ohranjanje kulturne dediščine začela svojo kampanjo množičnega financiranja, ki naj bi pomagala obnoviti nadaljnje segmente zidu. Do prvega decembra so nameravali zbrati približno 1,6 milijona dolarjev - čisto mogoče pa je, da bo treba del te vsote nameniti za popravke že narejene škode.

Številni lokalni prispevki o obnovi izpostavijo predvsem njeno nekonsistentnost: na posameznih delih so bili uporabljeni različni materiali, od skrilavca do malte in betona.

"Nezaslišano"
Dong Jaohuj, podpredsednik Društva za študije Velikega Kitajskega zidu, je restavratorska dela opisal kot "rudimentarna in neprecizna". "Take vrste postopki škodijo vtisu, ki ga imajo ljudje o kulturi in zgodovini Velikega Kitajskega zidu, in prekinejo dialog med ljudmi in kulturno dediščino," je Dong komentiral za Beijing News. "Tako vedenje je nezaslišano."