Kot nam je pojasnila vodja marketinga in odnosov z javnostmi lastnice stavbe Kranjske investicijske družbe Saša Mrak, rušenja niso dokončno načrtovali prav za današnji dan, tako da bodo ta teden še potekala pripravljalna dela. Natančnega dne začetka rušenja še vedno niso določili. Začeli naj bi prihodnji teden, natančen datum pa bodo sporočili naknadno.
Ljubljanska upravna enota je Kranjski investicijski družbi gradbeno dovoljenje za rušitev izdala 22. aprila letos, vendar se je nanj zgrnilo več pritožb. Očitno so bile vse neuspešne, saj so sodelavci ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) pretekli teden le nemočno odstranjevali spomeniško zaščitene elemente, ki naj bi o mogočnem Kolizeju v prihodnje pričali v Mestnem muzeju Ljubljana. Kar je bilo dostopnega, so že odstranili, po besedah vodje enote Borisa Vičiča pa bo del spomeniško zaščitenih elementov prišel na vrsto med odstranjevanjem samega objekta.
Boštjan Žekš na zadnje pozive ni odgovoril
Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo si je do zadnjega prizadevalo, da bi preprečilo rušenje in s tem po njihovem mnenju nepopravljivo uničenje edinega še ohranjenega primera romantične umetnosti na prehodu iz bidermajerja v historizem, in začasnega ministra za kulturo Boštjana Žekša 27. julija in 4. avgusta pozvalo, naj znova razmisli o pravilnosti odločitve prejšnje ministrice Majde Širca glede rušenja ljubljanskega Kolizeja. A odgovora do konca preteklega tedna ni dobilo.

Predsednik društva in predstojnik oddelka za umetnostno zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti Matej Klemenčič je v soboto sporočil, da ga je predsednik vlade Borut Pahor konec julija obvestil, da so dopis društva in sorodni dopis slovenske sekcije nevladne organizacije Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) poslali ministru za kulturo in ga prosili, naj sprejme odločitev glede obeh pozivov in društvo o tem obvesti. Vendar čeprav je bil napovedan začetek rušitve pred vrati, minister do sobote vsaj na poziv društva umetnostnih zgodovinarjev še ni odgovoril.
V svojih dopisih je društvo med drugim opozarjalo, da gre za izjemno pomembno stavbo, še posebej zaradi tipologije, ki jo je treba ohraniti, in da bi natančna restavratorsko-konservatorska dela verjetno lahko odkrila še veliko elementov, ki bi vrednost objekta dodatno izpostavili.
Komisije: Spomenik je treba zaščititi, ne pa ga porušiti
Z umikom spomenika zaščite se po navedbah društva niso strinjale niti dosedanje komisije zavoda za varstvo kulturne dediščine, zadnja, mednarodna komisija, je po Klemenčičevih besedah Kolizej izrecno izpostavila kot spomenik, ki bi moral biti zaščiten kot spomenik državnega pomena.
Odločitev prejšnje ministrice je torej "v popolnem nasprotju s strokovnim mnenjem in jo imamo zato lahko za povsem politično odločitev", ki izkorišča možnost rušenja spomeniško zaščitenih objektov po zakonu o varstvu kulturne dediščine, so prepričani v društvu.
Za vedno izgubljene poslikave Adalberta Uetza?
V pozivu Žekšu so navedli tudi podatek, ki ga sicer omenja že starejša literatura, v zadnjih desetletjih pa je povsem spregledan. Kolizej je namreč poslikal Adalbert Uetz (1807-1864), ki se je šolal na dunajski akademiji in pozneje deloval na Štajerskem. Po zgledu postopkov v primeru arheoloških ostalin bi moral zavod za varstvo kulturne dediščine dobiti možnost raziskave notranjščine objekta, saj obstaja velika verjetnost, da so se poslikave pod poznejšimi beleži ohranile, poudarja Klemenčič.

Spet se je pokazala potreba po spremembi zakona
Po njegovem mnenju je povsem skregano z logiko sklicevanje na člen zakona, ki dovoljuje odstranitev spomenika, če ga ni mogoče obnoviti "z običajnimi sredstvi". Kot dodaja, "običajna" sredstva ne morejo biti jasno definirana, zato dopuščajo zlorabe tudi v pravno na videz brezhibnih postopkih. Zaradi tega bi moral začasni minister umakniti kulturnovarstveno soglasje in sprožiti postopke za spremembo tega člena zakona oziroma za pripravo podzakonskih aktov, ki bi določali dodatne pogoje za njegovo izvajanje.
Kolizej, tema dolgoletne polemike, si že dalj časa prizadeva porušiti Kranjska investicijska družba, ki namerava na njegovem mestu zgraditi novi Kolizej po načrtih nizozemskega arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten. Tudi če začno stavbo rušiti danes, bo moral lastnik na gradbeno dovoljenje za novi Kolizej še počakati, saj zanj še ne more zaprositi, ker mora ljubljanski mestni svet najprej sprejeti občinski podrobni prostorski načrt za to območje.
Težava je tudi v inšpekciji, ki ne deluje
Med tistimi, ki si vztrajno prizadevajo za ohranitev stavbe, je tudi umetnostni zgodovinar Damjan Prelovšek, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter nekdanji direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo. Kot je povedal nekaj dni pred napovedano rušitvijo, si za ohranitev Kolizeja prizadevajo že dalj časa, vendar je ena izmed težav v tem, da pri nas inšpekcija ne deluje. "Bilo je podanih že več prijav, saj lastnik namenoma uničuje kulturni spomenik, a se ni zgodilo nič. In pri nas je stalna praksa, da se spomenik na ta način popolnoma degradira in da na koncu ni več nobenega argumenta, zakaj ga sploh ohraniti. Pritožba, ki jo je na gradbeno dovoljenje za rušenje na Upravno enoto Ljubljana vložilo Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, se trenutno rešuje, vendar pa se bojim, da bo na koncu kapital tisti, ki bo odločil," meni Prelovšek.
Kot je še povedal, smo Slovenci narod z najslabšim odnosom do kulturne dediščine v Evropi. "To je sicer delno pogojeno tudi z zgodovinskimi okoliščinami, v katerih smo živeli, je pa vsekakor problematično. Tega se ne zaveda niti politika, ki meni, da je vse drugo pomembnejše od kulturne dediščine. Na Češkem, denimo, cele družine ob nedeljah obiskujejo gradove, s čimer se krepi tudi domovinska zavest. Pri nas pa se sklicujemo na naravo, na lipicance, medtem ko ostaja kulturna dediščino popolnoma ob strani ..."