Tudi predsednik Slovenskega muzejskega društva Andrej Smrekar je pred kratkim izrazil svoje prepričanje, da je Kolizej eden izmed primerov v vrsti, ko je mogoče spomenik degradirati, ga redefinirati in nato odstraniti ter z zemljiščem razpolagati po prosti presoji. Foto: BoBo
Tudi predsednik Slovenskega muzejskega društva Andrej Smrekar je pred kratkim izrazil svoje prepričanje, da je Kolizej eden izmed primerov v vrsti, ko je mogoče spomenik degradirati, ga redefinirati in nato odstraniti ter z zemljiščem razpolagati po prosti presoji. Foto: BoBo
Kolizej
Mestna občina Ljubljana je šele sredi marca letos sprejela sklep o začetku priprav občinskega prostorskega načrta za območje Kolizeja. Akt predvideva, da bo predlog občinskega podrobnega prostorskega načrta pripravljen marca 2012. Foto: BoBo
Kolizej je najstarejša gradbena megastruktura na svetu, 50 let starejša od prvih ameriških v Chicagu in nenadomestljiv primer romantičnega historicizma s konca prve polovice 19. stoletja, torej iz Prešernovega časa, so tudi leta 2009 opozarjali predstavniki Civilne iniciative za ohranitev Kolizeja Foto: MMC RTV SLO

Kolizej hoče lastnik Jože Anderlič porušiti in na njegovem mestu zgraditi novega.

Kot so člani ICOMOS-a zapisali v pismu, naslovljenem na premierja Boruta Pahorja, predsednika državnega zbora Pavla Gantarja in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, bomo z rušenjem izgubili enega izmed izvirnih kulturnih spomenikov, ki po pomenu presega geografske meje Slovenije. Sredi 19. stoletja zgrajeni Kolizej je bil namreč ena prvih multifunkcijskih stavb v Evropi in je poleg stanovanj za vojaštvo obsegal zabaviščne prostore in prostore za športne dejavnosti. Čeprav je stavba v zadnjih dveh desetletij propadala, je po njihovem prepričanju še vedno ohranila večino svojih arhitekturnih značilnosti.

Priča viharnega 19. stoletja
V slovenski sekciji ICOMOS-a poudarjajo, da je Kolizej na Slovenskem edini še ohranjeni primer romantične umetnosti na prehodu iz bidermajerja v historizem. Stavba je po njihovem prepričanju nenadomestljiva priča naše kulturne preteklosti in narodnih razmer po marčni revoluciji. Poleg tega je v njej živela vrsta vidnih osebnosti.

Možnosti za obnovo še niso izčrpane
S pomočjo Kolizeja bi lahko generacije zanamcev spoznavale našo kulturnopolitično preteklost, kar tudi sovpada s priporočili EU-ja, da naj domovinska vzgoja temelji na izvirnem delu s kulturnimi spomeniki. Menijo tudi, da daje Kolizej zaradi svoje prilagodljive prostorske zasnove in sorazmerne velikosti velike možnosti za izvedbo projekta obnove, za umestitev novih, sodobnih dejavnosti in s tem za oživitev tega dela območja starega mestnega jedra Ljubljane.

Kolizej je šele začetek?
Kot so zapisali, so kulturni spomeniki živ spomin vsakega naroda in po pomenu presegajo pisne ali grafične predloge, saj pogosto segajo mnogo dlje v preteklost od navedenih, z dovoljenjem za rušenje pa bo brezobzirnost kapitala in zasebnih interesov slavila zmago nad strokovnimi argumenti in javnim interesom. Obenem so izrazili bojazen, da to ni zadnji primer te vrste, saj je veliko spomenikov podvrženih načrtni degradaciji od lastnikov, ki so z njimi poceni prišli do stavbnega zemljišča, skrb za spomenik pa jim je odveč.

Člani ICOMOS-a zato pozivajo politike in javnost, naj skupaj z njimi preprečijo porast tovrstnih primerov, vse Slovence pa, naj se začnejo obnašati kot zgodovinsko zrel narod, ki zna biti ponosen na dosežke svoje preteklosti.