Kot so sporočili z italijanskega ministrstva za kulturo, bo ta del za javnost spet odprt s prvim dnem novembra. "Tega dela Koloseja ni bilo mogoče obiskati že 40 let. S tem se je javnosti ponovno povrnil še en del spomenika in ponudil neverjetni pogled ne le na Kolosej, temveč tudi na Rim," je za The Telegraph dejal italijanski minister za kulturo Dario Franceschini, ko se je povzpel na obnovljeno vrhnjo raven amfiteatra.

Družbena hierarhija, preslikana v amfiteater
Tako so plebejci, pripadniki preprostega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja, sicer res sedeli na lesenih klopeh - v nasprotju s senatorji in visokimi uradniki, ki so sedeli na marmorju -, vendar gre za res neverjeten pogled, ki si ga obiskovalci ne bodo nikoli pozabili, je dodal minister za kulturo. Siromašnejši del družbe je bil med drugim torej poleg pogleda na drugih 50 tisoč obiskovalcev, kolikor jih je sprejel Kolosej, deležen še pogleda na bližnji Rimski forum in na hrib Palatin, kjer so cesarji gradili svoje palače.

Prva raven amfiteatra je bila rezervirana za cesarja in njegove senatorje, drugo so zasedali rimski funkcionarji, tretja je bila namenjena srednjemu razredu, četrto - ki se bo prav tako v prihodnjem mesecu odprla za javnost - pa so zasedali trgovci in lastniki prodajaln. Zanimivo je, da so že v tistih časih gledalci dobili vstopnice, na katerih je bila zapisana številka njihovega sedeža in kateri vhod naj uporabijo – gre torej za prakso, ki je v uporabi še dandanes tudi na sodobnih stadionih.

Plebejski družinski "pikniki" na vrhu Koloseja
"Hrup in vonj sta bila peklenska," je pojasnila trenutna direktorica Koloseja Rossella Rea, ko se je povzpela na ta najvišji prstan, ki se dviga več kot 36 metrov nad tlemi. "Zveri, ki niso bile nahranjene več dni, so zadrževali v podzemnih rovih, zato so bile, ko so jih spustili v areno iz temačnih kletk, povsem pretresene. To klanje je bilo grozljivo."

"Navadno" ljudstvo se je moralo do svojih mest vzpenjati po strmih kamnitih stopnicah in hoditi tudi po slabo osvetljenih predorih, da je prišlo na vrh zgradbe. "Bilo je precej naporno priti do vrha," je še povedala direktorica in dodala, da so si "mnogi plebejci s sabo prinesli kose perutnine, žita in podobne zadeve. Morate imeti v mislih, da so igre trajale po ves dan in družine so potrebovale neko okrepčilo."