Zlato plaketo za življenjsko delo in izjemne dosežke ter prispevek k razvijanju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti bo prejela Alenka Bole Vrabec, srebrne plakete za življenjsko delo pa Ciril Jurčič za gledališko delo, Janez Kermelj za delo na področju tamburaštva in Tone Rački za likovno dejavnost. Iztok Kovač bo srebrno plaketo prejel za izredne ustvarjalne dosežke na področju sodobnega plesa, Oktet Suha pa za dolgoletno in uspešno glasbeno dejavnost.

"Zlata" Alenka Bole Vrabec - igralka, režiserka, prevajalka ...
Alenka Bole Vrabec se je uveljavila kot gledališka igralka in prevajalka. Med drugim je delovala kot svetovalka za gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Radovljica in nato pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj. Bila je direktorica ljubiteljskega gledališča Toneta Čufarja na Jesenicah, poklicno pot pa je končala kot direktorica Linhartove dvorane v Radovljici. V njenem prevajalskem opusu, ki ga določata španska in južnoameriška književnost, velja omeniti tudi nobelovce M. A. Asturiasa, Gabriela Garcio Marqueza in Joseja Camila Celo.

Srebrne plakete za življenjsko delo igralcu Jurčiču, tamburašu Kermelju in slikarju Račkiju
Ciril Jurčič se je ljubiteljskemu gledališču zapisal pred šestimi desetletji, ko je na Habjanovem podu prvič zaigral Desetega brata. Na Muljavi skoraj ni bilo gledališke predstave, v kateri ne bi tako ali drugače sodeloval. Izpeljal je skoraj štirideset različnih vlog, hkrati pa je bil tudi dolgoletni predsednik Kulturnega društva Josipa Jurčiča Muljava. S predanostjo je sodeloval tudi pri urejanju Jurčičeve domačije, so zapisali v obrazložitvi priznanja.

Janez Kermelj je na glasbeno tamburaško pot stopil leta 1961. V desetletjih svojega udejstvovanja je vzgojil številne rodove reteških tamburašev. Kot pobudnik ustanovitve in dolgoletni odbornik Združenja tamburaških skupin Slovenije, zbiralec notnega gradiva, notograf in pisec člankov za revijo Tamburaš je pomembno prispeval k razvoju tamburaške glasbe v Sloveniji. S tem je po mnenju žirije pripomogel k ohranitvi dolgoletne tradicije za slovensko izročilo značilne zvrsti ljubiteljskega muziciranja in k razvoju tamburaške glasbe kot enakovredne zvrsti umetniškega izražanja.

Akademski slikar Tone Rački z dobrim poznavanjem stroke in z izjemnim občutkom za pedagoško delo oblikuje programe in vodi likovne tečaje, namenjene ustvarjalcem, pedagogom in študentom. Samo v zadnjih petih letih je vodil več kot petdeset tečajev risanja in likovne kompozicije ter likovnih delavnic. Zanimajo ga predvsem metode podajanja likovnih veščin, hkrati pa razvija ter uvaja sisteme praktičnih vaj za osvajanje znanj na posameznih likovnih področjih. Tone Rački je tudi filmski vzgojitelj in član KUD-a Cineast, ki pripravlja Festival neodvisnega filma in videa Slovenije.

Slovenski sodobni ples s Kovačem do svetovne prepoznavnosti
Solist, koreograf in ustanovitelj mednarodne plesne skupine En-Knap Iztok Kovač je pojem slovenskega sodobnega plesa umestil v evropski in svetovni kulturni prostor. Zanj je značilen izjemno širok plesno-gibalni repertoar, ki sega od standardnih plesov, džezbaleta, vzhodnjaških gibalnih tehnik, športa do bolj sofisticiranih plesnih tehnik, ki se jih je mogoče izučiti v mednarodnih mrežah delavnic in šolah sodobnega plesa; to so značilnosti Kovačeve plesne poti začrtali pri obrazložitvi priznanja.

Ob 25-letnici okteta Suha še srebrna plaketa
Oktet Suha, ki deluje v istoimenski občini na skrajnem vzhodu dvojezične Koroške, letos obhaja 25-letnico obstoja. Poleg poživljanja starih, skoraj že pozabljenih ljudskih pesmi so ubrali še dodatno glasbeno pot. Na besedila sodobnih slovenskih koroških pesnikov, kot so Milka Hartman, Anita Hudl, Herman Germ, Gustav Januš in drugi, so popestrili svoj program z ritmičnimi skladbami, deloma v domačem narečju. Repertoar okteta poleg že omenjene pevske literature vsebuje tudi skladbe od renesanse do sodobnosti, narodne in umetne pesmi v več jezikih, duhovne pesmi in spirituale. Približno 1.000 koncertnih nastopov je oktet do zdaj izvajal ali sooblikoval v Avstriji, Sloveniji, Italiji, na Češkem, Madžarskem, v Ukrajini, na Švedskem, v ZDA in Avstraliji.

Podelitev priznanj bo 24. januarja v Mestnem muzeju Ljubljana, je sporočil direktor sklada Igor Teršar.