Težko bi bilo trditi, da bodo pisane proge same po sebi BMW-ju na dirkalni stezi pomagale do zmage, res pa je, da se je projekt "Art Cars" v zadnjih letih iz mimobežnega prebliska razvil v odlično marketinško potezo omenjenega podjetja.

Vse skupaj se je začelo daljnega leta 1975, ko je francoski dražitelj in dirkač Hervé Poulain ameriškega kiparja Alexandra Calderja prosil, naj mu malo priredi avto, s katerim je nameraval sodelovati na Le Mans. Prvi "umetniški avtomobili" so na tekmah sodelovali brez pretiranega pompa, pa čeprav jih je oblikovalo nekaj največjih imen sodobne umetnosti, med drugim Roy Lichtenstein leta 1977, Andy Warhol leta 1979, Robert Rauschenberg leta 1986, danski konceptualni umetnik Olafur Eliasson pa si je svoj do okolja prijazen avtomobil zamislil leta 2007. Eliassonov avtomobil (v nasprotju z letošnjim) ni bil primeren za na cesto, saj mu je umetnik izdolbel motor in ga obdal z lupino iz jekla, ledu in odbojnih površin.

Koonsova preobleka za dirkalni avtomobil je digitalen kolaž dirkalnih podob, ki so ga prvi komentatorji opisali kot "ognjemet barv in odbojnih luči, ki zbuja vtis eksplozivne dinamike". Koons bo končani BMW, model M3 GT2, 1. junija predstavil v pariškem muzeju moderne umetnosti, Centre Pompidou; kasneje isti mesec bo avtomobil sodeloval v najznamenitejši vsakoletni vzdržljivostni avtomobilski dirki na svetu, 24 ur Le Mansa, septembra pa ga bodo upokojili v BMW-jevem muzeju v Münchnu.

"Ti dirkalni avtomobili so kot življenje," je na tiskovni konferenci izhjavil Koons. "Pod tem pokrovom je ogromno energije in rad bi, da bi moje ideje z avtomobilom postale presežne, da bi se povezale s to močjo."

Umetnik, ki ima zaposlenega strokovnjaka za svojo javno podobo
Jeff Koons je na sodobnem umetniškem prizorišču "izbruhnil" v osemdesetih. Njegova umetnost navdih črpa iz sveta okrog sebe, iz ameriške kulture in potrošniške družbe; "prilastil" si je že vse od "jumbo" plakatov do sesalcev, stripovskih junakov in plastičnih igrač. Gotovo veliko dolguje "ready made" umetnosti Marcela Duchampa, ki je izrazito neumetniške predmete (spomnimo se samo na slavni pisoar) postavljal v estetski kontekst, in Andyju Warholu.

Koons je od nekdaj poudarjal, da bi rad s svojo umetnostjo nagovoril čim širše občinstvo. Raziskuje novodobne obsesije s spolnostjo in poželenjem, raso in spolom ter zvezdništvom in mediji; tako raziskuje vloge moči, materializma, družbenih razredov in potrošništva v sodobnem življenju.