V ponedeljek zjutraj so čuvaji v pekinškem Prepovedanem mestu opazili "sumljivo osebo", ki pa jim je (o tem več pozneje) spolzela med prsti. Šele naknadna preiskava je pokazala, da v začasni razstavi, ki se je ponašala z razstavnimi predmeti, izposojenimi od zasebne zbirke Liang Ji v Hong Kongu, manjka devet kosov: majhne zlate ženske torbice v zahodnjaškem stilu iz prve polovice 20. stoletja in z dragimi kamni posute pudrnice. Dva ukradena razstavna predmeta so menda že našli v neposredni bližini.

Tat je v palačni kompleks v srcu Pekinga prišel v nedeljo zvečer, noč na ponedeljek pa naj bi preživel v muzeju. Lastnik hongkonške zbirke svojih dragocenosti ni zavaroval za tako visoko vsoto, kot bi jih bilo treba, ker je "bil prepričan, da bodo v Pekingu varne," je poročala spletna stran Beijing News. "Vsekakor lahko krivdo pripišemo svojemu netemeljitemu delu, če se kaj takega sploh lahko primeri," je v izjavi za javnost priznal predstavnik muzeja.

Priložnost naredi tatu
Kitajske oblasti so se za "blamažo" deloma odkupile s tem, da so osumljenca aretirale tri dni po ropu v spletni kavarni, ki je tako kot vsi tovrstni kitajski lokali dolžna snemati dogajanje v notranjosti in ga v neposrednem prenosu pošiljati policiji. 27-letnik je že priznal, da je v Prepovedano mesto kot turist prišel v nedeljo zvečer. Ko je videl že na prvi pogled dragocene torbice in pudrnice, jih je naglo sklenil ukrasti. Nato se je skril, dokler muzeja niso zaprli, ponoči razbil vitrino in pobral zaklade, nato pa skrit počakal do jutra, ko je mirno odkorakal na prostost.

Zadeva postane še bolj nerodna: varnostniki so v nedeljo zvečer menda celo zadržali "sumljivo osebo", a jim je možak, medtem ko je paznik telefoniral svojemu nadrejenemu, pobegnil. Celonočno iskanje s skupnimi močmi policije, vojaške policije in muzejskega osebja ni obrodilo sadov.

Več vprašanj kot odgovorov
Ob tako filmskem zapletu svoje nejevere niso mogli skriti niti državni mediji: časopis People’s Daily, organ vladajoče komunistične stranke, je v svoji spletni različici objavil članek, v katerem postavlja celo vrsto "neprijetnih" vprašanj: če bi varnostniki upoštevali pravila in v resnici trikrat na noč obhodili celoten kompleks, bi se tat res lahko izognil prijetju? Zakaj se ni sprožil noben alarm, ko je razbil vitrine? Kako nesposobni so čuvaji, da "izgubijo" moža, ki so ga že uspeli prijeti?

Priročen grešni kozel?
Kot se na Kitajskem v podobnih primerih rado primeri, je ogromno podrobnosti še vedno zavitih v meglo (samo krajo so pred javnostjo skrivali do srede), v uradnih poročilih pa mrgoli nejasnosti in nedorečenih zaključkov, kar seveda podpihuje raznorazne teorije zarote. "Za vsem skupaj se skriva nekaj večjega," tako piše neki bloger. "To so naredili vplivni ljudje, ki so zdaj našli grešnega kozla. Vse skupaj je čisti konstrukt!"

Zdaj bodo svojo zbirko še težje dobili nazaj ...
Ob koncu državljanske vojne leta 1949 so večino najdragocenejših eksponatov iz Muzeja palače preselili na Tajvan, kjer so zdaj razstavljeni v spektakularnem narodnem muzeju na obrobju Tajpeja. Toda ker ima pekinških Muzej palače v zavesti Kitajcev posebno mesto in status narodnega simbola (podobno kot denimo Louvre za Francoze ali Prado za Špance), pekinške oblasti že desetletja zahtevajo, naj se preostanek zbirke vrne pod njihovo okrilje.

Iz Narodnega muzeja v Taipeju so v četrtek komentirali le, da se na Tajvanu kaj takega ni še nikoli zgodilo.