"Kranjska stena je prva kulturna dediščina take vrste, ki je vpisana na nacionalni seznam in je nekaj posebnega, ker gre za staro tehniko, ki uporablja naravne materiale, izvira iz okolja in se še vedno uporablja kot najprimernejša za to področje," je poudarila generalna sekretarka Slovenske nacionalne komisije za Unesco Marjutka Hafner.

Vpis v register pri ministrstvu za kulturo je sledil na pobudo Inštituta za vode Republike Slovenije, ki mu je na pomoč priskočil Si.mobilov Sklad Si.voda. Pri zadnjem so vpis podprli zaradi izjemnega kulturnega, gospodarskega, tehničnega in naravovarstvenega pomena stene.

Edinstven primer tradicionalne tehnike
Kot je pojasnil strokovnjak za vode in predsednik strokovnega sveta Sklada Si.voda Mitja Bricelj, so kranjske stene oziroma lesene kašte edinstven primer tradicionalne tehnike urejanja vodotokov in sanacije erozij s slovenskim geografskim poreklom. Na Slovenskem to tehniko uporabljamo že več kot 200 let, naši predniki pa so se z njo prilagajali negativnim učinkom visokih voda, kot so plazovi in hudourniki. Hkrati so si s to tehniko pomagali pri uporabi vodnih virov za mlinarstvo in žagarstvo.

Da tehnika urejanja vodotokov z lesom in kamenjem temelji na znanjih in obrteh, ki izhajajo iz dežele Kranjske, priznavajo tudi Avstrija, Nemčija in Švica, kjer tudi uporabljajo to tehniko. V zadnjih letih pa se vrača v širšo uporabo, njena glavna prednost pa je, da nima negativnih vplivov na obvodne habitate, njen ogljični odtis in posledično vpliv na podnebne spremembe je minimalen, nizki pa so tudi stroški gradnje in vzdrževanja.

Jošt Jakša, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je v imenu Republike Slovenije prevzel listino o vpisu v register, je zagotovil, da bodo znanje, ki so ga izbrskali iz naše kulturne dediščine, s pridom uporabljali. Spomnil je, da je slovensko gozdarstvo v 80. letih preteklega stoletja zaspalo na področju hudourništva in da je to dejavnost ponovno treba oživiti, da ne bi bilo naravnih katastrof.

Ponovna obuditev izjemne tehniške dediščine slovenskih vodarjev predstavlja velik korak naprej na področju ohranjanja in spodbujanja trajnostnega urejanja povodij, so prepričani tudi v Skladu Si.voda. Njihov cilj pa je kranjsko steno uvrstiti tudi na svetovni Unescov seznam kulturne nesnovne dediščine.

Na vpis čakata še Škofjeloški pasijon in kranjska klobasa
Na vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne dediščine sicer v Sloveniji trenutno čakata Škofjeloški pasijon in kranjska klobasa oziroma njena tradicionalna izdelava. "Vpis pomeni zaključek dolgotrajnega procesa prepoznavanja vrednosti te dediščine v Sloveniji in potrebe, da se ta dediščina ohrani v svoji prvotni obliki in da se kot taka posreduje naprej ter da živi. To je tudi namen nacionalnega in svetovnega seznama," je izpostavila Hafnerjeva.