Ponoven zagon kulturnih dejavnosti pa zakriva pogled na škodo, ki jo je hrvaški kulturni in kreativni sektor imel zaradi novega koronavirusa.

Na Hrvaškem so že potrdili, da bodo letos poleti izvedli kulturne prireditve, kot so Dubrovniške igre, Filmski festival v Pulju, Splitsko poletje in Varaždinski baročni večeri. Spodbujajo predvsem izvedbo prireditev na prostem: "Vstopamo v poletno sezono, zato bo to lažje," je za MMC povedala hrvaška ministrica za kulturo Nina Obuljen Koržinek.

Navodila za ponovni zagon kulturnega dogajanja so nastala v dogovoru s Hrvaškim zavodom za javno zdravstvo: "Vključujejo splošna priporočila o higieni za preprečevanje okužb z novim koronavirusom, priporočila o spremljanju zdravstvenega stanja zaposlenih, časovne omejitve glede zadrževanja v zaprtih prostorih, minimaliziranje bližnjih fizičnih stikov … So zelo natančna, ampak moramo poskrbeti tako za varovanje zdravja zaposlenih kot obiskovalcev," pravi hrvaška ministrica.

Popuščanje ukrepov pa ne pomeni vračanja v normalnost. Še vedno ostajajo na primer odprta vprašanja glede predstav, v katerih je veliko bližnjih stikov med soigralci, ali pa glede koncertov, kjer glasbeniki sedijo drug zraven drugega. "Takšni nastopi za zdaj niso izvedljivi," je pojasnila Obuljen Koržinek: "Prepričana sem, da bomo našli ustvarjalne rešitve, kako na nov način oblikovati te vsebine. Seveda pa si vsi želimo, da čim prej dobimo cepivo in se vrnemo v normalnost."

Na poletnih festivalih se zaradi omejenega števila gledalcev obeta več ponovitev istih prireditev, na odru pa bodo lahko uprizorjena le dela, ki ustrezajo navodilom epidemiologov. Programi bodo okrnjeni tudi zaradi manjšega obsega mednarodnih sodelovanj in zmanjšanja finančnih sredstev. "Na desetine manjših festivalov je odpovedanih. Tudi zato, ker mestne občine nižajo proračune za kulturo. Bojijo se recesije in vedno se varčuje pri kulturi. V naslednjih letih lahko pričakujemo, da bo sredstev za kulturo manj, kar pomeni dolgoročno škodo. Že nekaj časa se dogaja banalizacija kulture. Skrbi me, da bo postalo samoumevno, da kulture ne potrebujemo in da se sredstva lahko manjšajo," trenutni položaj opisuje igralec in član zagrebškega mestnega sveta Marko Torjanac.

Pretekli teden so v Zagrebu, ki ga je poleg novega koronavirusa prizadel še potres (škodo ocenjujejo na več kot 6 milijard evrov), sprejeli odločitev, da ukinejo programska sredstva za kulturo. "Mestna občina Zagreb že tako zamuja z izplačili za lansko leto, zdaj pa je prekinila še izplačevanje programskih sredstev za letošnje leto. Mesto, v katerem se obrača toliko denarja, bi moral imeti vsaj enoletno rezervo za takšno krizo, ampak izkazalo se je, da je občinska blagajna izpraznjena, zato zdaj povsod režejo. Vendar programska sredstva za kulturo predstavljajo le 0,5 odstotka mestnega proračuna, s tem ne bodo veliko pridobili, kultura pa bo veliko izgubila. Naš župan Milan Bandić, ki je znan po korupcijskih aferah, je prvič v zgodovini Zagreba ukinil programska sredstva za kulturo, to je neverjeten udarec za Zagreb," je razočaran Torjanac.

Koronakriza je močno pretresla tudi Reko, ki letos skupaj z irskim Galwayom nosi naziv evropske prestolnice kulture (EPK) 2020. "Državna sredstva za projekt EPK Reka so se zmanjšala za tretjino. Posledica te krize in rezov je tudi, da je službo izgubilo nekaj več kot 50 ljudi, ki je delalo pri projektu," poroča Lujo Šarežanin, novinar spletnega portala za sodobno hrvaško neodvisno kulturo Kulturpunkt.hr.

"Ena od glavnih značilnosti programov EPK-ja je mednarodno povezovanje, vendar vsi ti veliki projekti z velikim številom mednarodnih ustvarjalcev še nekaj časa ne bodo mogoči. Program je tako produkcijsko kot finančno skrčen. Ampak mi verjamemo, da mora kultura živeti v dobrem in slabem. Tako so organizatorji namesto tujih v program vključili veliko domačih umetnikov. Tudi sicer pozivamo k angažiranju domačih umetnikov, ki so zdaj ostali brez prihodkov. Upamo, da se bo vsaj del odpuščenih delavcev lahko vrnilo k projektu že v naslednjih mesecih," odgovarja hrvaška kulturna ministrica Nina Obuljen Koržinek.

V sredstva za kulturo so zarezali tudi na državni ravni. Po rebalansu hrvaškega proračuna, ki so ga potrdili včeraj, bo za kulturo namenjeno 14 milijonov evrov manj kot pred koronakrizo (proračun za kulturo za leto 2020 je pred rebalansom znašal dobrih 191 milijonov evrov, zdaj znaša dobrih 177 milijonov evrov). "Proračun za kulturo se je minimalno zmanjšal. Vse naše prihranke pa smo naložili v krizni sklad, iz katerega zdaj črpamo sredstva za pomoč kulturnemu sektorju," je sporočila ministrica.

Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške se je sicer odzvalo hitro. Že prvi teden po zaprtju kulturnih ustanov je sprostilo programska sredstva, tudi za projekte, ki so bili prestavljeni, odpovedani ali izvedeni v drugačni obliki, na primer na spletu. Podobno kot pri nas so samozaposleni v kulturi upravičeni do trimesečne denarne pomoči, če dokažejo upad dohodkov v primerjavi s povprečjem lanskega leta. A zneski so precej nizki, od dobrih 200 do dobrih 400 evrov. "Glavna težava te podpore je, da je odmerjena glede na zaslužek v letu 2019, kar je po moje precej nelogično, saj tisti, ki najbolj potrebujejo pomoč, tisti, ki so že tako zaslužili najmanj, tisti prejmejo najnižje zneske," komentira novinar Lujo Parežanin.

Na Hrvaškem so poskrbeli tudi za kulturne ustvarjalce brez statusa, ki pri nas za zdaj ostajajo brez pomoči. Vsi, ki bodo dokazali, da imajo izpad dohodkov, bodo upravičeni do enkratne denarne pomoči (nekaj več kot 600 evrov), sredstva bodo izplačana iz že omenjenega kriznega sklada ministrstva za kulturo, vrednega približno 5,3 milijona evrov.

"Težava je le, da je med pogoji za pridobitev podpore tudi ta, da se mora prijavitelj z umetniško dejavnostjo profesionalno ukvarjati vsaj dve leti. Gre za diskriminacijo najbolj ranljive skupine umetnikov, ki jo večinoma predstavljajo mladi, to so tisti, ki so zadnji prišli na trg. To ni dobro sporočilo za mlade umetnike niti za samo umetnost. Vsi razumemo, da državna pomoč predstavlja velik finančni zalogaj in da je prizadeta celotna družba, vendar freelancerji predstavljajo zanemarljiv odstotek ljudi, približno 8.000 jih je, medtem ko je celotna številka upravičencev iz drugih sektorjev več kot 550.000," je poudaril igralec Marko Torjanac.

Iz kriznega sklada bo ministrstvo financiralo tudi projekte, namenjene prilagajanju na nove delovne razmere. "Razpisi bodo namenjeni vsem našim gledališčem, knjižnicam in drugim organizatorjem kulturnih dogodkov, da bodo lahko svoje prostore in svoj način dela prilagodili novim higienskim standardom. Prav tako bo razpisan poseben natečaj za umetniške projekte na spletu, ki bo namenjen predvsem tistim, ki svojih dejavnosti še nekaj časa ne bodo mogli izvajati v živo," nam je še povedala ministrica za kulturo Nina Obuljen Koržinek.

Kljub hitri finančni podpori ostaja velik del kulture pod vprašanjem: "Javne ustanove in tam zaposleni bodo preživeli, ne vem pa, ali bodo ti ukrepi dovolj za ohranjanje neodvisne kulture. Težki časi res rodijo številne kreativne rešitve, a brez finančne podpore je težko," ostaja zaskrbljen igralec Marko Torjanac, ki vidi največjo težavo v samem razumevanju kulture: "Ne dojamemo, da je kultura osnova za napredek na vseh drugih področjih, tudi v gospodarstvu. Vse gospodarsko najbolj razvite družbe so tudi kulturno razvite družbe. Kulturni razvoj ni posledica gospodarskega, gospodarski razvoj je posledica kulturnega. Pozablja se tudi na to, da neodvisna kultura polni državni proračun, neodvisna produkcija pa predstavlja skoraj polovico kulturnega programa na Hrvaškem," dodaja.