Manj obiskovalcev in manj prireditev v letu 2023 kot leta 2019, to so izsledki iz poročila Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Sodeč po njihovih podatkih, si kulturni sektor še ni opomogel od dramatičnega padca zanimanja in produkcije med epidemijo, ko se je celotni sektor moral drastično prilagoditi tedanjim razmeram. A poznavalci se niso motili: največje ovire so organizatorje šele čakale. Kako znova privabiti obiskovalce v dvorane, muzeje, na prireditve, razstave?

Sorodna novica Nemčija proti pretočnim platformam uvaja neomejeno kinovstopnico za 12,5 evra na mesec

Opazno manj obiskovalcev odrskih prireditev
Med ključnimi statistikami v primerjavi s predepidemičnim letom 2019 na Sursu navajajo število prireditev, ki so jih pripravili kulturni domovi, gledališča in glasbene ustanove. Lani je bilo organiziranih 24.154 prireditev, kar so trije odstotki manj kot v zadnjem letu pred epidemijo. Festivalskih dogodkov je bilo nekaj več kot 4100, kar je okoli deset odstotkov manj kot v letu pred epidemijo covida-19 leta 2019.

Prireditve v kulturnih domovih, gledališčih, operah in glasbenih ustanovah so pritegnile skupno 3,93 milijona obiskovalcev, kar je 12 odstotkov manj kot leta 2019, ko jih je bilo skupno 4,45 milijona.

Sorodna novica Kultura v številkah: povprečni Slovenec zanjo odrine 192 evrov letno

Tretjina odrskih prireditev v Sloveniji brezplačnih, večinoma v kulturnih domovih
Opazen je tudi porast števila brezplačnih prireditev, ki jih večinoma pripravljajo kulturni domovi. Takih je bilo lani 7.333 ali okoli 30 odstotkov vseh v primerjavi z 22 odstotki leta 2019. Zanimivo pri tem je, da je bil izkupiček iz vstopnin opazovanih ustanov višji kot pred petimi leti. Iztržile so približno 17,2 milijona evrov v primerjavi s 16,3 milijona evrov leta 2019. Tudi povprečne cene vstopnic so zgovorne: za posamezno vstopnico je bilo treba lani odšteti v povprečju okrog 13 evrov. V glasbenih ustanovah je ta znašala povprečno 20,41 evra, v kulturnih domovih 12,22 evra ter v gledališčih in operah 11,28 evra.

Največ prireditev je potekalo v kulturnih domovih in centrih za kulturo (76 odstotkov), v gledališčih in obeh operah pa 21 odstotkov. Odrskih prireditev v organizaciji kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov je bilo obenem tudi 193 manj kot leta 2022. Skoraj polovica, 49 odstotkov, jih je nastala v lastni produkciji in koprodukciji, preostalo pa so bile prireditve gostujočih izvajalcev in ansamblov.

Nihanje števila zaposlenih v kulturnih ustanovah
V poročilu Sursa je navedeno tudi nekoliko nižje število zaposlenih v obravnavanih kulturnih ustanovah z odrskimi uprizoritvami, v katerih je lani delovalo 2537 redno zaposlenih posameznikov in 13.044 zunanjih sodelavcev. V primerjavi z letom 2019 se je število obojih zmanjšalo: prvih za približno tri, drugih pa za okoli dva odstotka.

Med zunanjimi sodelavci so prevladovali prostovoljni delavci, neplačani delavci ter zaposleni prek javnih del in društev (26 odstotkov), sledili so samozaposleni v kulturi (21 odstotkov), posamezniki z avtorsko pogodbo (17 odstotkov), samozaposleni podjetniki (16 odstotkov) in študenti (15 odstotkov). Ta struktura ostaja med leti skoraj nespremenjena, so še v poročilu pojasnili na Sursu.

Struktura zaposlenih je nekoliko drugačna v muzejih in galerijah. Število zaposlenih ostaja na podobni ravni (1107 v primerjavi s 1048 leta 2019), rahlo se je povečalo tudi število zunanjih sodelavcev (2277 v primerjavi s 2014 pred petimi leti), Največ med njimi je študentov (853) in samozaposlenih v kulturi (496).

V muzejih in galerijah več brezplačnih vstopnic in manj razstav kot leta 2019
Muzeji, ustanove z muzejskimi zbirkami in galerije so lani pripravili 836 občasnih in 388 stalnih razstav. Ogledalo si jih je več kot 2,7 milijona obiskovalcev oz. povprečno 7.560 na dan, poroča Surs. A če se je število obiskovalcev skoraj vrnilo na raven pred epidemijo, se je obrnilo razmerje med stalnimi in občasnimi razstavami. Če je bilo leta 2019 1114 občasnih razstav, jih je bilo lani samo 836, povečalo pa se je število stalnih razstav, z 292 na kar 388.

V strukturi obiskovalcev je opazno nižje število tujih turistov. Če je lani razstave obiskalo 2,76 milijona ljudi, primerljivo z 2,8 milijona leta 2019, je bilo lani turistov zgolj 526 tisoč v primerjavi z 849 tisoč leta 2019. Število otrok in mladine se je rahlo povečalo: s 712 tisoč na 721 tisoč.

Sorodna novica Galerije in muzeje lani obiskala skoraj četrtina manj obiskovalcev kot v letu pred epidemijo

Lani se je zvišala vrednost povprečne vstopnice za muzeje in galerije
Muzeji in galerije so pri prodaji vstopnic iztržili 5 milijonov evrov oz. okrog 1,1 milijona več kot leta 2019, poroča Surs. Obiskovalec je za ogled razstave vse od leta 2016 plačal približno enako, povprečno okoli 4 evre, lani pa je povprečna vrednost vstopnice znašala nekoliko več kot 5 evrov. Vendar vstopnine ni bilo treba plačati vsem: po naših podatkih so namreč izdali tudi približno 633.500 brezplačnih vstopnic za dneve, kot sta poletna muzejska noč in ta veseli dan kulture.

Skupni prihodki muzejev in galerij za izvajanje dejavnosti so obsegali 69,6 milijona evrov, od tega so največ, 82 odstotkov, znašali prihodki iz javnih sredstev. Celotni stroški za izvajanje muzejske in galerijske dejavnosti so bili 69,2 milijona evrov. Za stroške dela, skupaj z izplačili zunanjim sodelavcem, je bilo namenjenih skoraj 58 odstotkov, za muzejsko in galerijsko dejavnost je bilo porabljenih 33 odstotkov sredstev, preostanek, 9 odstotkov, pa je bil namenjen investicijam in poslovanju, še poroča Surs.