"Razlog za sklic seje je v tem, da smo v poslanski skupini Nove Slovenije prejeli številne prošnje in pozive, da je treba nekaj ukreniti na področju javnih zavodov, ki jih vlada ni vključila v sistem reguliranih cen energentov," je uvodoma na seji dejala poslanka Iva Dimic (NSi).

Prepričana je, da vlada ukrepa počasi, povečanje stroška energentov pa se v večini primerov prevali na lokalne skupnosti. V stranki po njenih navedbah želijo, da se pripravijo ustrezni ukrepi, ki bodo to draginjo ustrezno naslovili in javnim zavodom ustrezno pomagali. Zato so predlagali, da ministrstvi za izobraževanje, znanost in šport ter za kulturo pripravita celovite ukrepe pomoči javnim zavodom s področja vzgoje in izobraževanja ter kulture pri spopadanju z visokimi cenami energentov in z njimi v 30 dneh seznani pristojna parlamentarna odbora, kar odbor ni sprejel.

Prav tako nista bila sprejeta predloga NSi-ja, da naj vlada v proračunih za 2023 in 2024 zagotovi povprečnino za občine, ki so glavni plačnik manjših javnih zavodov, v minimalni višini 735,74 evra, in da pristojni ministrstvi pripravita pregled gibanja stroškov energentov v vseh javnih zavodih od oktobra 2021 do oktobra 2022.

Kulturni zavodi bodo dobili sredstva za pokrivanje dodatnih stroškov
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar je povedal, da se vseh teh problemov v javnih zavodih na področju kulture dobro zavedajo, da z njimi vsakodnevno komunicirajo in da poskušajo zadeve reševati. Spomnil je na nedavni ministričin sklep o dodelitvi dodatnih sredstev za financiranje javnih zavodov v kulturi, na podlagi česar je bilo javnim zavodom skozi dvanajstine do konca leta omogočeno še 1,3 milijona evrov za pokrivanje dodatnih stroškov.

Kljub zelo dinamičnemu dogajanju na energetskih trgih tako z elektriko kot zemeljskim plinom je po mnenju Tine Sršen z ministrstva za infrastrukturo treba upoštevati tudi veljavno zakonodajo EU-ja, ki dovoljuje regulacijo cen elektrike za gospodinjstva, kar je vlada tudi naredila julija. "Šli smo še korak dlje in zagotovili regulacijo cen tudi za male poslovne odjemalce. Od približno 112.000 poslovnih odjemalcev v distribucijskem omrežju ostaja neregularnih le okrog 2900," je dejala.

Omenila je še, da septembra sprejeta uredba Sveta EU-ja omogoča od 1. decembra reguliranje cen tudi za srednje velika podjetja, kamor sodijo tudi večji javni in zasebni zavodi. Vlada trenutno pripravlja rešitve za ustrezen prenos uredbe v naš pravni red, najkasneje sredi novembra bo znana tudi situacija za javne zavode za leto 2023, je napovedala. Ob tem je izrazila upanje, da se lokalne skupnosti intenzivno pripravljajo na pomoč javnim zavodom v občinski lasti.

V nadaljevanju je generalni direktor Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Andrej Grah Whatmough poslance spomnil, da je "RTVS največji javni zavod na področju kulture in medijev v Sloveniji in je po zakonu tudi posebna institucija nacionalnega kulturnega pomena". Vse probleme, ki so bili izpostavljeni v sklepih in gradivu, čutijo skoraj eno leto, najslabše je na področju električne energije. "Rezultat je, da bomo letos za električno energijo plačali več kot osem milijonov evrov, lani dobre tri milijone evrov," je pojasnil in opisal težave z dobavitelji.

"Naše projekcije kažejo, da bomo drugo leto samo za električno energijo porabili 11,5 milijona evrov," je dejal Grah Whatmough, ki ga skrbi, odkod bodo ta strošek pokrili. Dodal je še, da so poslali dopis ministrstvu za kulturo s prošnjo, da se jih vključi v nabor ukrepov, ki jih pripravlja, vendar odziva ni.

V skrbeh so tudi v Skupnosti vrtcev Slovenije. Kot pravi Janja Bogataj, ni dneva, da se ne bi katera izmed ravnateljic javnih vrtcev obrnila nanjo v zvezi z energetsko krizo. Vrtce skrbi vsesplošna draginja, po njenih besedah upajo, da bo vlada to uredila, da v vrtcih ne bodo zmrzovali. Tudi zasebnim vrtcem se stroški enormno povečujejo, največje težave imajo zasebni vrtci s koncesijo, je opozorila Teja Steblovnik.

Različni stališči do dosedanjega dela vlade na energetskem področju
V razpravi opozicijskih poslancev je bilo slišati številne kritike na račun vlade. Tako je med drugim Andrej Hoivik (SDS) ocenil, da vlada ni naredila nič na energetskem področju, ker je "topla jesen". Alenka Helbl (SDS) je opozorila na zamujanje z ukrepi in na pomanjkanje komunikacije s pristojnimi ministrstvi. Na slednje je opozorila tudi Vida Čadonič Špelič (NSi), ki je pozvala ministrstva h komunikaciji z javnimi zavodi, kako naj povišanje cen upoštevajo v svojih programih dela.

Po besedah poslanke Svobode Andreje Rajbenšu je treba razumeti vlado, da ravna previdno in dela premišljeno. Vsa ministrstva je pozvala, naj ostanejo v dialogu z vsemi javnimi zavodi in poiščejo najboljše rešitve tako za proračun kot zavode. Po mnenju Sare Žibrat (Svoboda) pa je opozicija današnjo temo izrabila za referendumske in predvolilne kampanje. Tamara Vonta (Svoboda) je zatrdila, da noben vrtec in nobena šola ne bo ostala brez ogrevanja. Po mnenju Mihe Kordiša (Levica) so krizo povzročile korporacije, ki na račun ljudi delajo profite, zato naj plačajo "bogataši in multinacionalke".