To pojasni tudi, zakaj je simbol na Bassijevi mitri in v grbu nove cerkve plastična rumena račka za v kopalno kad. Dogma "Racoliške" cerkve, ki ima sedež v najliberalnejši madridski četrti barov in nočnih klubov, Lavapiésu, je čaščenje "humorja in smeha kot najvišjega izraza človeške inteligence". Kdor ne bo sledil osrednjim zapovedim Cerkve ali pa bi jih celo žalil, ne bo obsojen na večne muke - osrednja dogma "patolicizma" je namreč to, da dogme ni. (Jih bo pa cerkev zato razglasila za "anti-patične" ...) Opremo za kapelico so večinoma nabrali po okoliških ulicah, freske in drugo umetnost pa so prispevali lokalni madridski umetniki.

Račka kot protiudarec ofenzivni ideologiji desnice
Čaščenje plastične račke, "neagresivnega, simpatičnega in vseprisotnega bitja", je za Bassija pristop, s katerim bi se rad izognil "zapadanju v idolatrijo ali nestrpnost, ki sta greha vseh organiziranih religij". Ponudba, da bodo brezplačno vzgajali otroke v duhu svojih idealov (z ateizmom na čelu), je mišljena kot bodica na račun španske konservativne ljudske stranke (PP) in njenega spogledovanja s Cerkvijo.

Cerkev Lea Bassija, ki je bil v domovini in onkraj njenih meja že več kot enkrat oklican za bogokletnika, na svojem koledarju za bližnjo prihodnost ponuja tečaj ateizma, konferenco z naslovom Judokrščanske korenine: zgodovinska laž in zoofilsko poroko. Patoliška cerkev je naslednica razsvetljenstva in zagovornica dvoma kot ščita pred vraževerjem, totalitarizmi in mračnjaštvom, so zapisali na svoji spletni strani.

Pogoji za bodoče "patolike"
Seveda ponujajo tudi možnost vstopa v patoliško vero; med pogoji za spreobrnitev so med drugim osnovno poznavanje misli Darwina, Spinoze, Descartesa, Groucha Marxa in Giordana Bruna, pozitivizma, zgodovine Japonske in Mezopotamije, budizma in astronomije, neistovetenje z avtoritetami obstoječih ver ter domače branje (celotna Geneza (brez preskakovanja odlomkov!), V imenu rože, Don Kihot, zbrana dela Dostojevskega, Voltaire, Platon in Schlomo Sand).

Ne gre za "zafrkancijo" brez globlje ideje
"O čem takem sem razmišljal že več let," je za španski dnevnik ABC povedal Bassi. "Veliko sem se ukvarjal s tem, kaj pomeni provokacija, humor in britje norcev iz določenih stvari - in ugotovil, da bi spravljanje ljudi v smeh moralo veljati za sveto dejanje." Do dejanskega koraka ustanovitve Cerkve so ga menda pripravile "intelektualne konfrontacije", ki jih je v zadnjih letih doživel s "sektorji, ki so se počutili nagovorjene".
"Za vso to 'zafrkancijo' stojijo trdne vrednote. Zbujati skušamo prešeren dvom, ki bi pod vprašaj postavil uveljavljeno moč in trdnost. Nisem nek silen teoretik, pač pa pripadnik družine, ki ljudi v smeh spravlja že 170 let."