Strokovnjaki so že konec maja z georadarjem začeli pregledovati stolnico, da bi našli kripto, o kateri sicer poročajo zgodovinski viri, a ni več znano, kje je bila, so pred časom poročale Primorske novice.

Raziskave, ki so na terenu trajale en dan, so izvedli na območju prezbiterija in dela cerkvene ladje, pokazale pa so preplet številnih podpovršinskih ostankov, razen v vzhodni polovici apside današnjega prezbiterija. "Zasledili smo obrise starejše cerkve na tem mestu, ostanke njene apside in zidov v ladji nekdanje cerkve," je pojasnil Rutar, konservator iz Centra za preventivno arheologijo pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

"Strukture, ki kažejo na verjetne grobnice, smo našli vsaj na treh mestih, dve v ladji tik pred oltarjem in eno v južnem stranskem oltarju, medtem ko so ob severnem stranskem oltarju vidni zidovi, ki po usmeritvah ustrezajo antični pozidavi," je dodal.

Radarji ne morejo zaznati vsega
Ostankov in struktur pod površino pa je še več, saj georadarska raziskava pokaže le tiste strukture, ki se po fizikalnih lastnostih razlikujejo od okolice, v kateri ležijo. V tem primeru pa imajo opravka s številnimi prezidavami in obnovami, posledično pa tudi s fizikalno zelo podobnimi ostanki zidov oz. ruševin, vse od rimskega obdobja dalje.

Koprska bazilika izhaja iz sredine 12. stoletja, že takrat pa se omenja tudi kripta, navaja Rutar. Raziskava ni obsegala sicer ključnega osrednjega dela prezbiterija med glavnim oltarjem in sarkofagom sv. Nazarija, kljub temu pa je po njegovi oceni mogoče domnevati, da nekatere od vidnih struktur lahko pripadajo vhodoma v nekdanjo kripto.

Najmanj invazivna raziskava
Rutar ob tem izpostavlja pomen georadarskih raziskav, ki ponujajo hiter način, kako brez poseganja v plasti in objekte in torej brez njihovega uničenja dobiti približen vpogled pod površino, to pa olajša načrtovanje nadaljnjih raziskav.

"Tudi v tem primeru je bil namen raziskav pravzaprav določiti tiste predele, kjer je ostalin najmanj, gradnja nove kripte na teh mestih pa bi pomenila najmanjšo škodo na arheoloških ostalinah in obstoječih grobovih, pa tudi najnižji strošek," je še dodal.