Konec januarja bodo pisatelju Kurtu Vonnegutu v čast v njegovem rodnem Indianapolisu odprli spominsko knjižnico. Pisatelj je bil vzor vsej generaciji mlajših ameriških pisateljev, umrl pa je leta 2007 v 84. letu starosti. V literarno zgodovino se je zapisal z romani Klavnica pet, Mačja zibka, Zajtrk prvakov in Zaporniški tič, pisal pa je tudi drame, eseje in kratko prozo. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja je bil idol ameriške protivojno razpoložene študentske generacije. Foto:
Konec januarja bodo pisatelju Kurtu Vonnegutu v čast v njegovem rodnem Indianapolisu odprli spominsko knjižnico. Pisatelj je bil vzor vsej generaciji mlajših ameriških pisateljev, umrl pa je leta 2007 v 84. letu starosti. V literarno zgodovino se je zapisal z romani Klavnica pet, Mačja zibka, Zajtrk prvakov in Zaporniški tič, pisal pa je tudi drame, eseje in kratko prozo. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja je bil idol ameriške protivojno razpoložene študentske generacije. Foto:
Zajtrk Prvakov
Vonnegut je ilustriral tudi svoj roman Zajtrk prvakov iz leta 1973. Ilustracije so romanu dodale humorni vizualni element – v komični zmešnjavi ilustracij je med drugim narisal plamenca, anus, zastavo, puške, hamburgerje in električni stol.
Vonnegut slika
Odtisi na svili, ki jih je Vonnegut začel ustvarjati leta 1993 v sodelovanju z umetnikom Joejem Petrom III iz Kentuckyja, so bili navdahnjeni z deli umetnikov Paula Kleeja, Mondriana, Saula Steinberga in Jamesa Rosenquista. Foto: Spletna stran Joa Petra III.

Obiskovalci knjižnice bodo lahko oči pasli ne samo na Vonnegutovih knjigah, temveč tudi na risbah in ilustracijah, ki jih je najprej ustvarjal zgolj ljubiteljsko in iz dolgčasa, pozneje pa tudi razstavljal.

Vonnegutovi plamenec, anus in zastava
Lahkotne in mnogokrat komične risbe so nastale iz pisateljeve navade, da je v premorih med pisanjem čečkal po najbližjem praznem listu papirja. Resneje je kratkočasni hobi začel jemati v sedemdesetih letih, ko je najprej ilustriral nekatere svoje romane, potem pa svoja likovna dela tudi razstavljal – med drugim v galerijah v Denverju, Northamptonu in New Yorku.

Ne preseneča, da je Vonnegut, ki je leta 2007 umrl v 84. letu starosti, za platno najprej uporabil kar svoje knjige. Risbe v Zajtrku prvakov iz leta 1973 so bile več kot zgolj preproste ilustracije, saj so raziskovanju ameriške kulture v romanu dodale navihano humorni vizualni element – v komični zmešnjavi ilustracij je med drugim narisal plamenca, anus, zastavo, puške, hamburgerje in električni stol.

Portreta Kilgora Trouta in zelenega vesoljca
A večina del v zbirki spominske knjižnice niso ilustracije romanov, temveč odtisi na svili, ki jih je začel ustvarjati leta 1993 v sodelovanju z umetnikom Joejem Petrom III iz Kentuckyja. Petro je za Artinfo povedal, da je v letih sodelovanja odtisnil več kot 400 Vonnegutovih slik, ki jih je pisatelj ustvarjal, navdahnjen z deli umetnikov Paula Kleeja, Mondriana, Saula Steinberga in Jamesa Rosenquista. Vonnegut preprosto skicirane figure imajo 'risankasto' podobo, vpliv Kleeja pa je opaziti v tehniki in barvah. Petro, ki odtise pisateljevih del prodaja prek spleta, pravi, da se ima za "enega najsrečnejših ljudi na svetu", ker je lahko ustvarjal z Vonnegutom, ki se ga spominja kot duhovitega in nadvse inteligentnega človeka.

Oboževalci Vonnegutovih del, ki bodo obiskali knjižnico v Indianapolisu, bodo navdušeni tudi nad tem, da je tudi pisateljevo likovno ustvarjanje velikokrat povezano z njegovimi romani. Literarni junak Zajtrka prvakov, Kilgore Trout, je, denimo, na eni izmed risb portretiran s kopico oči, druga ilustracija pa prikazuje njegovo grobnico. Vonnegut je narisal tudi humorni portret enega izmed zelenih vesoljcev, ki se pojavijo v romanu Zajtrk prvakov.

Do konca zvest Indianapolisu
Na spletni strani spominske knjižnice Kurta Vonneguta so zapisali, da želijo postati "kulturna in izobraževalna ustanova, muzej, galerija in bralnica". V knjižnici bo razstavljen tudi pisalni stroj znamke Smith Corona, na katerega je pisatelj natipkal številne romane in zgodbe. Marsikatero od njih so uredniki revij, ki jim je Vonnegut med svojo dolgo kariero besedila pošiljal, zavrnili.

Čeprav je Vonnegut večino življenja živel na vzhodni ameriški obali, je bil zvest koreninam v svojem rodnem mestu Indianapolis. "Vse moje šale so iz Indianapolisa. Moja drža je iz Indianapolisa. Moji polipi v nosu so iz Indianapolisa. Če bi se kdaj ločil od Indianapolisa, bi lahko končal kariero. Kar je ljudem všeč na meni, je Indianapolis," se je Vonnegut leta 1986 v sicer šaljivem govoru iskreno poklonil svojemu mestu.