Sarmati, narod staroiranskega porekla, so se okrog 5. st. pr. n. št. priselili iz Srednje Azije na Ural in se ustalili na večjem delu današnje južne Rusije, v Ukrajini ter na vzhodnem Balkanu. Na višku moči okoli leta 100 pr. n. št. se je ozemlje Sarmatov raztezalo od Barentsovega morja do pritokov reke Visle, prek Karpatov do izliva reke Donave, od tod pa na vzhod ob severni obali Črnega morja prek Kavkaza do Kaspijskega jezera in nato ob reki Volgina sever do polarnega kroga. Na sliki upodobljen sarmatski konjenik. Sarmatska država je cvetela do prihoda Hunov v 4. st. n. št., ko so se Sarmati delno zlili z njimi. Foto:
Sarmati, narod staroiranskega porekla, so se okrog 5. st. pr. n. št. priselili iz Srednje Azije na Ural in se ustalili na večjem delu današnje južne Rusije, v Ukrajini ter na vzhodnem Balkanu. Na višku moči okoli leta 100 pr. n. št. se je ozemlje Sarmatov raztezalo od Barentsovega morja do pritokov reke Visle, prek Karpatov do izliva reke Donave, od tod pa na vzhod ob severni obali Črnega morja prek Kavkaza do Kaspijskega jezera in nato ob reki Volgina sever do polarnega kroga. Na sliki upodobljen sarmatski konjenik. Sarmatska država je cvetela do prihoda Hunov v 4. st. n. št., ko so se Sarmati delno zlili z njimi. Foto:
Najbogatejše sarmatske grobove in najpomembnejše arheološke najdbe so odkrili na Kavkazu v Rusiji. Na fotografiji sarmatska krona iz 1. stoletja n. št., ki so jo našli v bližini ruskega mesta Novočerkask.

V mestu Nyiregyhaza so na 56 hektarjev velikem najdišču izkopali tudi številne grobove z zapestnicami in pasnimi zaponkami iz obdobja naselitve ljudstva Madžarov na ozemlje današnje Madžarske.

Kovanci in koščena piščal
Odkrito sarmatsko pokopališče je okrogle oblike, večina grobov pa je bilo izropanih, zato so arheologi našli le peščico predmetov. Sarmati so se na območje med rekama Ural in Don preselili v 5. stoletju pr. n. št., štiri stoletja pozneje pa se je del tega nomadskega ljudstva naselil v Panoniji.

Arheologi so na zgodovinsko bogatem najdišču v mestnem predelu Oros izkopali tudi več tisoč kovinskih predmetov, nakit in bronaste, srebrne in zlate rimske kovance ter koščeno piščal. Med najdbami je tudi 60 ostankov bivališč iz bronaste dobe.

V bližini najdišča naselbine iz bronaste dobe so arheologi odkrili tudi sto grobov iz 10. stoletja, ko se je ugro-finsko nomadsko ljudstvo Madžari naselilo na ozemlje današnje Madžarske. V grobovih so našli zapestnice in pasne zaponke. Restavriranje najdb poteka v muzeju Andras Josa v Nyiregyhazi, kjer je že razstavljeno nekaj predmetov.