Freske, najdene v Gvatemali, je arheolog primerjal s poslikavami v Vatikanski kapeli. Foto: EPA
Freske, najdene v Gvatemali, je arheolog primerjal s poslikavami v Vatikanski kapeli. Foto: EPA
Sikstinska kapela
Saturno je freske primerjal s tistimi v Sikstinski kapeli. Foto: EPA

Freske, naslikane na površini 9 x 0,9 metra, je Saturno našel v predoru pod ruševinami mesta San Bartol. Na njih so naslikani štirje prizori, ki prikazujejo rojstvo, smrt in vstajenje sina boga koruze, Maji pa so na njih upodobili tudi živali, ki so zanje imele simbolni pomen.



Človek je nastal iz koruze
Okrog leta 100 pred našim štetjem so Maji na stenskih slikarijah upodobili mit o nastanku sveta in kronanju njihovih kraljev. Po njihovem verovanju naj bi bog človeka ustvaril v tretjem poskusu, in sicer iz koruze. Prvi prizor tako prikazuje božjega sina v vodi z ribo, na naslednji sliki stoji na kopnem, poleg njega pa je jelen, na tretji freski božji sin leti po zraku v puranovi družbi, četrta pa ga prikazuje v raju.

Fotografije v reviji National Geographic
Saturno je predor in freske, naslikane na zahodnem zidu podzemnega prostora, ki se naslanja na neko piramido, našel po naključju pred tremi leti, ko se je skušal skriti pred vročino. Njegove raziskave je financirala družba National Geographic. Januarja prihodnje leto bodo v istoimenski reviji izšle fotografije najdb in spremno besedilo o njih.

Maji so jug današnje Mehike obvladovali več kot 1.500 let, dokler niso številnih prebivalcev pobili španski osvajalci. Na območju nekdanjih kraljestev, ki so jih zgradile številne napredne majevske civilizacije, dandanes živi nekaj milijonov njihovih potomcev.