V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma bodo drevi gostili etnologa Zmaga Šmitka s predavanjem, v katerem bo spregovoril o svoji monografiji Mandale, trajni vrtovi razsvetljenja. To bo prvo predavanje v okviru cikla Mandale - gibalo kulture, ki mu bosta novembra sledili še dve. Predavala bosta filozof Marko Uršič in psihoanalitik Tine Papič.

Knjiga Mandale, tajni vrtovi razsvetljenja je obsežna, integralna in obenem reprezentativna študija oblike, strukture, pomena in vloge mandal v vodilnih azijskih kulturah. Monografija, ki prinaša celo vrsto pri nas neznanih ali slabo poznanih dejstev, bo učno gradivo pri študiju neevropskih kultur, zanimiva pa bo tudi za bralce, ki jih zanimajo azijske kulture, zlasti njihova duhovna podstat.

Knjiga o mandalah je priznanje Indiji in prispevku njene kulture v širšem prostoru srednje, jugovzhodne in vzhodne Azije. Ker je budizem dovoljeval različne poti do spoznanja človeške biti in je bil sposoben asimilirati lokalne tradicije, je s tem omogočil tudi nastanek svojih regionalnih in narodnih različic.

Osnovna načela mandale
Princip mandale izhaja iz prvobitne človeške potrebe po prostorski orientaciji, po klasifikaciji in hierarhičnem razvrščanju ter po magičnem obvladovanju kaotičnega okolja. Obenem mandale v sebi skrivajo ustvarjalni naboj, ki ga je dodal budizem s svojim ezoteričnim pojmovanjem praznine.

S to ideologijo in spremljajočimi tehnikami duhovne discipline so prinesle svojim poznavalcem nekaj najbolj pronicljivih in daljnosežnih izkušenj o t. i. naravi stvari. Pokazale so, kako produktivna je praznina, če je resnično doživljana. Te izkušnje so azijske kulture in jim vtisnile trajen pečat, so zapisali v Cankarjevem domu, kjer cikel predavanj pripravljajo v sodelovanju z založbo Beletrina, kjer je monografija izšla.

Čez mesec dni oziroma 22. novembra bo o mandalah spregovoril filozof Marko Uršič, ki je predavanje naslovil Geometrijski liki kot simbolne forme: krogi, kvadrati, mandale. V ponedeljek 28. novembra, pa bo v mandale v luči jungovske psihologije predstavil jungovski psihoanalitik Tine Papić.