Tik pred sobotno uradno slovesnostjo ob odprtju EPK-ja bodo v Mariboru prižgali svetlobne napise z naslovi Jančarjevih del, pisateljeva dela pa bodo predstavljali tudi na literarnih večerih in na odru. V sklopu multimedijskega projekta Severni sij, ki je nastal pod okriljem Ateljeja Japelj, bodo v soboto ob 16.30 prvič zasvetili svetlobni napisi na šestih izbranih lokacijah, na katere se je pisatelj navezoval v svojih delih. "Cilj je vizualizirati Jančarjeva dela in jih umestiti v mesto," je na današnji predstavitvi v Mariboru povedal avtor postavitev Marko Japelj.

Krovni napis Severni sij bo stal nasproti glavne železniške postaje, kjer z vlaka stopi glavni junak istoimenskega Jančarjevega romana. "Tuji kritiki so pogosto zapisali, da je glavni junak romana Severni sij mesto," je izpostavil Jančar.

Idejni avtor projekta je režiser in nekdanji predsednik programskega sveta zavoda Maribor 2012 Tomaž Pandur, ki je Jančarja tudi povabil k sodelovanju pri EPK-ju. "Ne gre le za inštalacijo, kjer črke napolnijo urbani prostor, ampak bi te točke radi izkoristili tudi za razprave o zadevah današnjega časa," je še povedal pisatelj.

Napisi se bodo do konca leta 2012 prižgali vsak dan, hkrati pa bo se bodo čez leto zvrstili štirje literarno-umetniški dogodki, na katerih se bodo ukvarjali z Jančarjevo literarno dediščino in odpirali vprašanja o srednjeevropski literaturi. Na prvi prireditvi 8. februarja se bo Jančar predstavil v Alojzijevi cerkvi na pogovoru z Vesno Milek in Brankom Jordanom.

Mednarodno uveljavljeni literat se bo pogovarjal tudi s kolegi iz tujine, med katerimi so udeležbo že potrdili španski pisatelj Jaume Cabre, italijanski pisatelj Claudio Magris in avstrijski pisatelj Karl-Markus Gauss.

Kje se je vilo srednjeveško obzidje?
Obenem pa bo Maribor od tega konca tedna dalje bogatejši še za eno svetlobno pridobitev: prižgalo se bo svetlobno mestno obzidje, s čimer bodo na umetniški način rekonstruirali srednjeveško obzidje mesta. S svetlobnimi in talnimi oznakami zgrajeni zid bo tudi označeval osrednji prostor dogajanja v okviru programskega sklopa EPK-ja Ključi mesta.

"Nevsiljive umetniške intervencije" namesto bombastičnih projektov
Sklop Ključi mesta, katerega glavni cilj je oživitev mariborskega starega mestnega jedra, se je pričel izvajati že v četrtek (z razstavo starih razglednic s podobami Maribora v mestnih izložbah). Danes je na vrsti Namizna poezija, v sklopu katere so na mize mariborskih gostinskih lokalov postavili letake s poezijo.

"Pri nas ne gre za vrhunske umetniške dogodke temveč bolj za majhne, nevsiljive umetniške intervencije," opozarja koordinatorka Ključev mesta Petra Bauman. Več kot sto projektov naj bi pognalo svežo kri v mestno jedro in spremenilo mestni utrip s programskimi, arhitekturnimi in vsebinskimi posegi.

V soboto zvečer bodo prižgali svetlobno mestno obzidje, ki je po besedah glavnega producenta Ključev mesta Borisa Cizeja "nastalo iz ideje, kako narediti iz Maribora oder".

Načrte je bilo treba oklestiti
Sprva je bil projekt zamišljen kot laserski šov, a so kmalu ugotovili, da bi bil to prevelik finančni zalogaj. Naposled so se odločili za črto na tleh, kjer je nekoč tekel zid, ter dva svetlobna žarka v višini 6 metrov, kolikor je bilo nekoč visoko obzidje, na štirinajstih točkah posebnega pomena, kot so na primer nekdanja mestna vrata.

V preteklost se Ključi mesta vračajo tudi z zvočno instalacijo na Starem mostu, s katero želijo domačine opozoriti na Dravo kot nekoč pomemben element identitete mesta.

Med več kot stotimi projekti v tem programskem sklopu bodo v prihodnjih dneh sledili še odprtje Literarne hiše, Hiše znanosti in Kluba EPK ter oprema zapuščenih izložb z uličnim stripom.