v času Evropske prestolnice kulture leta 2012 neuspešno želela postaviti na desnem bregu Drave, je že dolgo preteklost.

Ljubljanski arhitekturni biro že nekaj časa skuša na sodišču doseči poplačilo stroškov, ki jih je imel z načrtovanjem nesojenega centra uprizoritvenih dejavnosti.

Na gospodarskem oddelku mariborskega sodišča se je znova začel pravdni postopek med arhitekturno pisarno Sadar Vuga in mariborsko občino ter propadlim občinskim podjetjem Zim, ker je primer prevzela nova sodnica Sonja Novak. Arhitekta zahtevata skoraj 650.000 evrov za poplačilo stroškov pri neuspelem projektu Maks.

Vnovičen poskus poravnave ni uspel, odvetnica ljubljanske arhitekturne pisarne Petra Plevnik pa je tudi tokrat vztrajala pri dokaznih predlogih, ki jih je podala že ob začetku postopka. Med drugim si poleg občinskih predstavnikov želi zaslišanja obeh zdaj že nekdanjih direktorjev Zima Franca Bebra in Darka Kovačiča. Ta sta vodenje podjetja prevzela šele po podpisu pogodbe za omenjeni projekt, a naj bi se v času opravljanja svojega položaja oba precej angažirala za zaprtje omenjene terjatve.

Za propad projekta kriva tudi država?
Ker sta projektantsko podjetje Zim in njegova hčerinska družba Zim Gradnje že davno končala v stečaju, arhitekta zdaj s tožbo v glavnem ciljata na mariborsko občino, ki pa interesa za poravnavo do zdaj ni pokazala. Prav nasprotno, njen odvetnik Sandi Vukovič se je tudi danes trudil sodnico prepričati, da je bila pogodba za projekt sklenjena med Zimom in arhitekti, MOM pa nikoli ni prevzel nobenih obveznosti za terjatve tožeče stranke. Ob tem naj bi bila za propad projekta kriva tudi država, ki je Mariboru odtegnila deset milijonov evrov obljubljenih evropskih sredstev v okviru EPK-ja 2012.

S takšno argumentacijo se ni strinjal pravni zastopnik Zima v stečaju Željko Kranjc. Vlada namreč po njegovem mnenju ni bila podpisnica pogodbe, zato se mestna občina na njo ne more sklicevati, pač pa bi morala za projekt zagotoviti druge finančne vire. Če bi bila dejansko oškodovana, pa da bi lahko državo tožila, a je odvetnik občine Vukovič dejal, da tega niso mogli storiti, ker škode ni bilo.

Tudi odvetnica pisarne Sadar Vuga zavračanja odgovornosti občine ni sprejela, saj obstaja po njenem mnenju precej dejstev, ki govorijo v korist njihovim trditvam, da je za celotnim projektom stala mariborska občina. Ne nazadnje Zim za izvedbo tako velikega projekta ni imel lastnih finančnih virov, ker je to bil praktično tudi njihov edini vir prihodkov, pa je po odpovedi projekta tudi končal v stečaju. Da projekt nikoli ne bo uresničen, je postalo jasno, ko je občina zemljišče pozneje za bagatelno ceno že prodala, je še dodala Plevnikova.

Zemljišče na Ruški cesti je že nekaj časa v lasti kuvajtskega poslovneža Hilala Arnaouta. Njemu ga je lani za 610.000 evrov prodala občina, a za zdaj tudi od novega ambicioznega projekta - gradnje zasebne ameriške univerze - še vedno ni ničesar.