Generalna direktorica zavoda Maribor 2012 nadaljuje, da sredstev ni, ker jih ustanovitelj ni nakazal. "Ustanovitelj je zavezan po pogodbi, da to naredi, in še zmeraj verjamem, da pogodbene zaveze v pravni državi veljajo tako za državo kot lokalno skupnost. Ker denarja ni v državi in mestu, je kolateralna škoda nastala pri tem projektu," je še povedala.
Organizatorji letošnjih Evropskih prestolnic kulture Talina in Turkuja so v finskem mestu simbolno predali naziv nosilkama leta 2012 Guimarăesu in Mariboru, ki pa je tik pred začetkom v največji krizi doslej, zato je naslov sprejel z grenkim priokusom.

"Če je nekdo še včeraj dvomil o tem, da se bo Evropska prestolnica kulture v Sloveniji zgodila, je danes to dejstvo, od katerega nihče ne more ubežati. Tako mesto kot država poznata svoje odgovornosti, pa vendarle tudi priložnosti za leto 2012," je za TV Slovenija povedala Suzana Žilič Fišer.

Programski direktor zavoda Maribor 2012 Mitja Čander je med vse bolj napetimi pripravami na projekt, ki se bo v Mariboru začel sredi januarja, ugotovil, da je EPK, kadar gre za fotografiranje in samopromocijo, od vseh in od nikogar, ko gre za prevzemanje odgovornosti. "Skrajni čas je, da vsi, tudi politika, sprejmejo svojo odgovornost, saj če se zruši program, bo EPK popoln fiasko," opozarja.

Kdo je glavni krivec?
Enega samega krivca, ki je najbolj zatajil, je po Čandrovem mnenju težko določiti, saj gre prej za prelaganje odgovornosti drug na drugega. Na eni strani država ni bila sposobna izpeljati resnega medresorskega usklajevanja, čeprav ves čas govorimo, da je kultura vladna kategorija in da se torej dotika različnih področij. Po drugi strani je izredno razočaran nad nosilcem zgodbe, torej Mestno občino Maribor, ki ima za sabo izredno ponesrečeno investicijsko zgodbo. Svojih obveznosti do zavoda pa, kot dodaja, obenem niso poravnale niti vse partnerske občine, ki se temu izmikajo.
"V prvi vrsti se čutim obdan s sodelavci, sodelavkami in številnimi koproducenti, ki so vložili veliko energije in mi pomagali pri tem, da je danes program EPK pripravljen za izvedbo. Gre za ljudi, ki imajo veliko željo in veliko voljo, da se stvari zgodijo. Po drugi strani pa čutim izogibanje odgovornosti tistih, ki morajo zagotoviti kontekst. Če Slovenci nismo sposobni take zgodbe izpeljati na dostojni ravni, se moramo vprašati, kakšne so sploh naše možnosti preživetja kot države in skupnosti v prihodnjih desetih letih, ki zaradi finančne in socialne krize ne bodo lahka," še opozarja Mitja Čander.

Možnosti še vedno obstajajo, vendar čas se izteka
Čander vztraja, da imajo jasen operativni načrt programa za prihodnje leto, in to v popolnoma realnih finančnih in infrastrukturnih okvirih. "V tem trenutku obstajajo še prav vse možnosti, da je Maribor s partnerskimi mesti izredno uspešen, zanimiv in nevsakdanji EPK. Res pa je, da se čas izteka."
Sprenevedanje okoli najpomembnejšega kulturnega projekta
Stanje je vsekakor dramatično, če računamo, da imamo za leto 2011 minus, da se ustanovitelj bojuje z likvidnostnimi težavami, da je še kar nekaj neznank pri številnih projektih, pa opozarja Suzana Žilič Fišer. "Govorimo o najpomembnejšem projektu na področju kulture, a je vse prepogosto videti sprenevedanje tako ustanovitelja kot države. Če tega denarja ne bo, bom razmislila o odstopu."
Kljub temu še vedno upa, da se bodo ljudje, ko bodo videli konkretno izvedbo, zavedali projekta. "Če bomo imeli dober program in če bomo ta program dobro izvedli, ga bodo meščani sprejeli in se čutili del te zgodbe. Danes pa je še kopica neznank in razumljivo je, da se ljudje raje odmikajo od tega." Generalna direktorica meni, da je pritegnitev ljudi ključna. "Najuspešnejši so lahko projekti, katerih del so meščani, ne zgolj kot opazovalci, temveč tudi soustvarjalci. To je tisto, kar lahko uresniči vizijo oziroma poslanstvo projekta, ki pomeni spodbuditi kulturo kot gonilo razvoja. To, da imamo veliko projektov in da jih pridejo pogledat le tisti, ki imajo čas in denar, ni rešitev. Učinki bodo sicer vidni šele po letu 2012."