Slađana Matić Trstenjak: „Rada imam, da se v mojih slikah vidi, od kod prihajam; da so slike neke vrste topografski prikaz. To mora ostati v človeku, v umetniku.“ Foto: Ivana Stipić Lah
Slađana Matić Trstenjak: „Rada imam, da se v mojih slikah vidi, od kod prihajam; da so slike neke vrste topografski prikaz. To mora ostati v človeku, v umetniku.“ Foto: Ivana Stipić Lah

Všeč mi je tu, v Sloveniji. Mogoče kdo misli, da Slovenci težko sprejmejo pripadnike drugih narodov, vendar je meni tukaj dobro. Nikoli nisem imela težav. Vsi, ki me obkrožajo, so pozitivni

Slađana Matić Trstenjak, likovna umetnica
V delu akademskega kiparja Marijana Mirta kritik Mario Bedrič odkriva pravo osvežitev na slovenskem likovnem področju in ga označuje kot umetnika, ki predstavlja specifično sintezo slikarskega in kiparskega ustvarjalca. Foto: Ivana Stipić Lah

Ali se od umetnosti da sploh preživeti? Vsi umetniki, ki jih srečujem tukaj in na Hrvaškem, pa tudi tisti, ki jih srečujem v tujini, v Ameriki ali na Japonskem, imajo enake težave. Jaz se kljub težavam v Sloveniji počutim kot doma. Mogoče zaradi bližine Zagreba.

Marijan Mirt, kipar
Javna skulptura kiparja Marijana Mirta. Foto: Osebni arhiv

Umetnika hrvaških korenin živita in delata v Mariboru, v sklopu Hrvaškega kulturnega društva Maribor pa vodita vse bolj dejavno likovno sekcijo. "Glede na finančna sredstva, ki smo jih imeli, smo izvedli ogromno projektov v preteklem letu. V tem letu pa želimo biti še dejavnejši," je optimistična Slađana.

Slađana Matić Trstenjak in Marijan Mirt sta umetnika, katerih dela osvajajo ne samo likovno področje regije, ampak tudi Evrope. Njuna portreta si lahko ogledate spodaj, v oddaji NaGlas!, ki je sicer na sporedu vsak drugi torek ob 14. 20.


"Moj mož je Slovenec. Spoznala sva se na morju"

Slađana Matić Trstenjak je diplomirana slikarka iz Bosne in Hercegovine. Končala je Akademijo likovnih umetnosti v Širokem Brijegu v razredu profesorja Antuna Borisa Švaljeka. Nedolgo po koncu šolanja pa jo je pot vodila v Slovenijo: "V Slovenijo sem prišla zaradi ljubezni. Moj mož je Slovenec. Spoznala sva se pred osmimi leti na morju. V Sloveniji živim že tri leta.“

Nebo nad Sarajevom v Gradcu
Lansko leto so dela te mlade umetnice krasile galerijo Blaues Atelier v Gradcu, kjer je imela samostojno razstavo pod imenom "Nebo nad Sarajevom", na katero je zelo ponosna. Razstava je bila na temo prve svetovne vojne, ki se je začela zaradi atentata na avstrijskega prestolonaslednika v Sarajevu. Stoletnica tega dogodka je bila lansko leto, razlaga. Tri slike na isto temo je razstavila tudi na skupinski razstavi Moderne likovne INTERPRETACIJE prve svetovne vojne v salonu palače Sermage v Varaždinu na Hrvaškem. Te tri slike so bile razstavljene tudi v Kranju.

Na slikah naj se vidi, od kod prihaja
Čeprav že nekaj časa živi v Mariboru, rada slika motive iz Bosne in Hercegovine, ker verjame, da mora vsak umetnik ostati zvest svojim koreninam: „Rada imam, da se v mojih slikah vidi, od kod prihajam; da so slike neke vrste topografski prikaz. To mora ostati v človeku, v umetniku.“
Navdih išče v bogati naravi Slovenije
Motive vseeno rada išče tudi v Sloveniji: "Motivi so povsod okoli nas. Ni kliše, ko se reče, da je narava naš največji učitelj. Zanimivi se mi zdijo tudi ljudje. Rada slikam pokrajine, vendar so v ozadju vsake moje slike zgodbe ljudi, čustva, medčloveški odnosi.”

"Tu mi je všeč"
Mentorica slikarstva v sklopu likovne sekcije Hrvaškega kulturnega društva Maribor, ne glede na vse razlike med dvema okoljema, v katerih je živela, pravi: "Všeč mi je tu, v Sloveniji. Mogoče kdo misli, da Slovenci težko sprejmejo pripadnike drugih narodov, vendar je meni tukaj dobro. Nikoli nisem imela težav. Vsi, ki me obkrožajo, so pozitivni.”
"V Slovenijo me je pripeljala ljubezen"
Ustanovitelj likovne sekcije, v kateri Slađana deluje kot mentorica slikarstva, je Marijan Mirt, magister umetnosti in kipar svetovnega slovesa, po rodu iz Zagreba. Tudi njega je v Slovenijo pripeljala ljubezen z morja: „V Slovenijo me je zvabila ljubezen. Tukaj sem že več kot dvanajst let. Poročil sem se z Slovenko in imava dva otroka.“

Mirtove skulpture krasijo Slovenijo, Rusijo, Avstrijo ...
Dela tega kiparja, ki je likovno akademijo končal v Zagrebu, krasijo mnoga mesta v Sloveniji. Njegove skulpture lahko vidite v Makoli, Veliki Nedelji in Mariboru, pa tudi na javnih prostorih v Rusiji in Avstriji. V vseh mestih so njegove skulpture postale obiskane turistične točke.
Spomenik se stara skupaj z ljudmi ...
Njegova skulptura Pet organskih nevarnosti na Židovskem trgu v Mariboru, je eden od najzanimivejših kipov v mestu. Narejen je iz železa, ki počasi propada, se stara skupaj z ljudmi, ki ga obkrožajo: „To je moja prva javna skulptura. Sedaj jih imam razstavljenih že več kot deset po Evropi. Skulptura „Pet organskih opasnosti" je narejena iz železa. Železo rjavi in se lušči, tako da bo razpadla čez kakih trideset let; ona živi z nami."

Vsaka skulptura je izvirnik

Zaradi posebne tehnike, ki jo uporablja pri izdelovanju svojih skulptur, je vsaka izvirnik: „Običajno se za izdelavo skulptur najprej naredi železen okvir, na katerega se modelira glina. Jaz delam brez modeliranja gline; delam z žico. Iz glinastih skulptur se naredi kalup, tako da lahko naredite več odlitkov, vsaka moja skulptura pa je samo ena.“
Živeti od umetnosti?
O življenju umetnika v Sloveniji pravi: „Ali se od umetnosti da sploh preživeti? Vsi umetniki, ki jih srečujem tukaj in na Hrvaškem, pa tudi tisti, ki jih srečujem v tujini, v Ameriki ali na Japonskem, imajo enake težave. Kljub težavam se v Sloveniji počutim kot doma. Mogoče zaradi bližine Zagreba."

Všeč mi je tu, v Sloveniji. Mogoče kdo misli, da Slovenci težko sprejmejo pripadnike drugih narodov, vendar je meni tukaj dobro. Nikoli nisem imela težav. Vsi, ki me obkrožajo, so pozitivni

Slađana Matić Trstenjak, likovna umetnica

Ali se od umetnosti da sploh preživeti? Vsi umetniki, ki jih srečujem tukaj in na Hrvaškem, pa tudi tisti, ki jih srečujem v tujini, v Ameriki ali na Japonskem, imajo enake težave. Jaz se kljub težavam v Sloveniji počutim kot doma. Mogoče zaradi bližine Zagreba.

Marijan Mirt, kipar