Maribor je zrasel pod gradom Marburg. Mesto, ki je mestne pravice je dobilo v 13. stoletju, je ime dobilo prav po tem gradu. Foto: Mladinska knjiga
Maribor je zrasel pod gradom Marburg. Mesto, ki je mestne pravice je dobilo v 13. stoletju, je ime dobilo prav po tem gradu. Foto: Mladinska knjiga
Napis na spominski plošči v kapeli priča o tem, da je prvotno piramido leta 1821 uničila strela, grof Henrik Brandis pa je dal postaviti kapelo v spomin na lokacijo starega gradu. Grič so pred imenom Piramida imenovali različno: od "mons castri" do "der Purgperg" v 13. in 14. stoletju. Še danes vidimo na Piramidi jame, luknje itd., ki so jih izkopali ljudje iz tistih časov.
O gradu so doslej pričali le zgodovinski viri, materialnih dokazov o njegovem obstoju pa ni bilo.

Kot pravi zgodovina, je vse do leta 1784 na griču stal grad Marchpurg oziroma Marburg, kar pomeni Grad v Marki. Prvič je bil grad omenjen leta 1164, zgradili pa so ga za obrambo pred Madžari, ki so tedaj vdirali v naše kraje. V 13. stoletju se je pod njim razvil srednjeveški Maribor, ki je po gradu dobil tudi ime, sama utrdba pa je zaradi izgube svojega geostrateškega položaja začela propadati.

Okoli leta 1560 so ga renesančno obnovili, vendar je večkrat pogorel, vse dokler ga niso v 18. stoletju porušili in ostanke uporabili drugod. Vse, kar je ostalo od gradu, je okop z nasipom, na vrhu katerega stoji klasicistična kapela iz leta 1821 s kamnitim Marijinim kipom.

Odkritje zgodovinskega pomena
Odkritje arheoloških ostankov gradu je po besedah vodje izkopavanj Mire Strmčnik Gulič, glede na to, da je bil grad doslej omenjan le v pisnih virih, materialnih ostalin pa ni bilo, zgodovinskega pomena. Kot je povedala arheologinja, je bil to obodni grad kar velikih dimenzij, okrog 50 krat 50 metrov, ki so ga postavili konec 11. stoletja in je bil največja trdnjava na Slovenskem v tistem času. "To je bila deželnoknežja utrdba, prava trdnjava," je dejala. Proti pričakovanjem so se dobro ohranile različne gradbene faze, najstarejše predstavlja obodni zid.

Na Piramidi so med izkopavanji našli tudi prazgodovinske ostanke. "Najgloblje, na treh metrih, smo odkrili sledi prazgodovinske poselitve, se pravi, da je bil človek tukaj že nekje okoli 1000 pred našim štetjem," je pojasnila Strmčnik Guličeva.

Muzej na prostem
Mariborski župan Franc Kangler si je zadal, da bo do leta 2012, ko bo Maribor Evropska prestolnica kulture (EPK), najdišče uredil v muzej na prostem in ga odprl za javnost. Dela na najdišču se bodo nadaljevala predvidoma v avgustu. Pod površjem naj bi se namreč skrivali še dve v celoti ohranjeni kletni etaži. "Naredili bomo vse, da bi do leta 2012 odkrili vse, kar se še da odkriti," je dejal župan Kangler, ki si je danes v družbi novinarjev ogledal območje. "Nekateri niso verjeli v to zgodbo. Nekateri so imeli pri sprejemanju proračuna velike pomisleke. A zdaj so se ti pomisleki izkazali za odvečne," je povedal Kangler.

Poleg najdišča bodo zgradili sprejemno pisarno in del območja pokrili. Po besedah svetovalca župana Emanuela Čerčka so na mestni občini lani s pogodbo zagotovili nekaj manj kot 40.000 evrov za začetek izkopavanj, v letošnjem proračunu pa je zagotovljenih še najmanj 105.000 evrov. Predviden obseg celotne investicije je 1,6 milijona evrov, projekt pa je pripravljen tudi za kandidaturo za evropska sredstva.