Ljubljanski Bienale oblikovanja BIO je preobrazil v enega najzanimivejših oblikovalskih dogodkov. Ustanovitelj in dolgoletni urednik spletnega portala Trajekt.org se je podpisal tudi pod monografijo New Architecture in Slovenia. Gre za prvi prerez sodobne slovenske arhitekture, namenjen tujemu trgu. Od leta 2015 je direktor evropskega spletnega idejnega sečišča Future Architecture Platform.

Arhitektura se v zadnjem času morda res obrača stran od graditve monumentalnih zgradb, ki jo je zaznamovala v preteklosti, ampak po drugi strani ohranja vse svoje stare naloge. "Številni arhitekti so se med zadnjo krizo usmerili v iskanje novih možnosti za svoje delo, skozi to so se razvile tudi številne kritične prakse, ki se ukvarjajo z arhitekturo prek graditve. Ukvarjajo se z izboljševanjem poslovnih razmer, družbenih razmer, pomembnimi družbenimi vprašanji, ki se danes odpirajo, z mediiranjem različnih razprav, ki so povezane z življenjskim prostorom. To je odprlo področje, ki je zelo pomembno, iz katerega se lahko rodi boljši življenjski prostor. Metronom arhitekture je vedno bilo kakovostno življenjsko okolje. Arhitektura je na neki način odsev, zamrznjeno, kristalizirano, v material spremenjeno stanje družbe. Tam, kjer je arhitektura kakovostna – ne le v smislu materiala in trajnosti – kjer zna odgovoriti na družbene probleme, najširšemu krogu ponuditi dobra javna stanovanje, dobre javne prostore, dobre javne zgradbe – tam je arhitektura dobra," razmišlja Čelik.

Prihodnost arhitekture
Vseevropsko sečišče Future Architecture Platform skuša spodbuditi diskurz o tem, kaj je pomembno za prihodnost arhitekture pri rodu, ki jo bo čez nekaj let tudi dejansko krojil. Muzej arhitekture in oblikovanja ta projekt upravlja, finančno pa ga podpira Evropska komisija. V njej sodelujejo arhitekturni muzeju, festivali, producenti iz 13 držav. Odziv na odprt poziv je bil presenetljiv, ugotavlja Matevž Čelik. Kar 600 neuveljavljenih arhitektov, krajinarjev, urbanistov je na spletni strani futurearchitectureplatform.org prikazalo svoje razmisleke.

"Ta nabor ima zelo pomembno sporočilo, da mora arhitektura o sami sebi razmisliti kot o pragmatični intelektualni disciplini, ki je namenjena temu, da izboljšuje življenjski prostor ljudi. Večina predlogov je označena s socialnim tonom, veliko predlogov je, naj se arhitektura zave svoje družbene vloge. Odkriva teme, ki so danes zelo žgoče, kot je begunska kriza. Veliko je ekoloških vprašanj. Zahodni svet je zgradil že vse in je danes soočen z velikim številom praznih prostorov, ki jih je mogoče znova uporabiti in ponovno naseliti. Tu so tudi tehnološka vprašanja arhitekture, ki so pogosto povezana s konstrukcijo," pove Čelik.

Slovenski dom v Arzenalu
Prihodnji teden odpira vrata 15. Mednarodna razstava arhitekture na beneškem bienalu z naslovom Poročanje s fronte. Na njej sodeluje 64 držav z vsega sveta, med njimi je tudi Slovenija. Direktor bienala, čilski arhitekt Alejandro Aravena, se, ko govori o fronti, navezuje na meje arhitekture. O linijah, na katerih se arhitektura bojuje, da bi prestopila dosedanje okvire. "Velik del nacionalnih predstavitev bo povezan z begunsko krizo in iskanjem možnosti nastanitev beguncev, in prav to je ena od frontnih črt sodobne arhitekture," pojasnjuje Čelik.

Muzej za arhitekturo in oblikovanje v slovenskem paviljonu predstavlja projekt Dom v Arzenalu. Komisar za Slovenijo Matevž Čelik je že pred časom za kustosa imenoval mednarodno priznani tandem Aljošo Dekleva in Tino Gregorič. »Kustosa sta se odločila, da bosta razstavni prostor poskušala spremeniti v razpravo o domu, ki naj bo kar najbolj široka, filozofska, po drugi strani pa pragmatična, tehnična. K sodelovanju sta povabila širok nabor znanih mednarodnih in domačih arhitektov, kritikov, oblikovalcev, umetnikov, kot so denimo Stephen Bates, Juan Herreros, Konstantin Grcic, Rok Oman, Špela Videčnik, Marjetica Potrč in številni drugi …« Vsi so dobili nalogo, da izberejo nekaj knjig s temo doma.

"Slovenski paviljon bo oblikovan kot en prostor, ki je zelo domač, po drugi strani je pa knjižnica. Kustosa pravita, da sta o svojem domu vedno razmišljala v tem kontekstu; kjer so njune knjige, tam je tudi njun dom. Iz te osebne izkušnje sta oblikovala tudi leseno strukturo iz dišečega slovenskega jelševega lesa, ki se lepo odziva tudi na prostore Arzenala," je v Intervjuju na Prvem med drugim povedal direktor MAO Matevž Čelik.

Barbara Belehar Drnovšek, Radio Slovenija