Enega najpomembnejših antičnih zakladov Italije, spomenik iz časa grške kolonije Akragas, župan mesta Agringento Marco Zambuto ne bo prodal niti za 40 milijard evrov, pravi. Gre za številko, ki jo italijanski premier Mario Monti potrebuje za rešitev italijanske finančne krize. Zambuto se je s tem navezal na varčevalni sveženj, ki ga je Monti v začetku decembra predstavil poslancem, italijanski senat pa ga je potrdil 22. decembra lani. Z njim želi vlada v triletnem obdobju privarčevati dodatnih 30 milijard evrov.
Kar bi lahko bil največjih templjev starega veka
Izmed ostankov sedmih templjev, ki so se ohranili od nekoč desetih, se je Mihail Prohorov zagledal v tistega, ki so ga postavili za čaščenje Zevsa. Temu primerno je največji po obsegu, postavili pa so ga v počastitev bitke pri Himeri 480 pred našim štetjem. Šlo naj bi za največji dorski tempelj, ki so ga Grki nameravali zgraditi, čeprav so gradnjo opustili po kartažanski invaziji leta 406 pr. n. št. in tako tempelj nikoli ni bil končan. Če bi antični graditelji tempelj dokončali, bi ta meril 113 metrov v dolžino in 56 metrov v širino ter bil tako eden največjih templjev starega veka. Njegovi stebri so merili kar 20 metrov v višino, med njimi pa so stale kolosalne skulpture moških figur. Njihovo podobo je še vedno mogoče opazovati na rekonstrukciji enega izmed kipov, ki meri v višino 7,5 metra.
"Preprosto si ni mogoče zamisliti, da bi milijarder lahko kupil zgodovinske stavbe in jih dal prenesti v svojo državo," je razburjen Zambuto, ki dodaja, da je mesto sicer zelo zainteresirano, da bi pritegnilo tuje vlagatelje, ki bi vložili sredstva v obnovo spomenikov, vpisanih na seznam kulturne dediščine organizacije Unesco. Kot pravi, je nekaj povsem drugega, če se pogovarjajo o sponzoriranju obnove ali vzdrževanja templjev in svetišč v Dolini templjev. Temu namreč ne nasprotuje.
Časi veličastne 'Velike Grčije?
Tudi večina preostalih templjev datira v 6. in 5. stoletje pr. n. št., ostanki spomenikov pa so priča stare slave zveze grških mest v južni Italiji Magne Graecie. Čeprav jo poznamo kot Dolino templjev, arhitekturni ostanki antičnega Akragasa v resnici stojijo na dvignjenem terenu. Obstaja več mogočih vzrokov za uničenje templjev. Medtem ko je nekoč med strokovnjaki prevladovalo mnenje, da se je večina podrla ob močnem potresu, novejše domneve upoštevajo tudi proti poganom usmerjene uničevalne akcije starih kristjanov. Skoraj v celoti je bilo tako prizaneseno le Templju enotnosti, ki je bil leta 579 spremenjen v cerkev.

Naselje Akragas, pozneje dom filozofa Empedokla, so leta 580 pred našim štetjem ustanovili prebivalci grškega mesta Gele.