Pobudo za praznik je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal tržaški pisatelj Boris Pahor in jo posredoval takratnemu predsedniku slovenskega centra PEN Tonetu Peršaku, ta pa dalje v Državni zbor. Poslanska skupina SD je oblikovala predlog in junija 2010 je državni zbor sprejel 8. junij, domnevni datum Trubarjevega rojstva, za državni praznik.
Trubarja se bodo spomnili tudi v predsedniški palači
Že v petek so dan Primoža Trubarja počastili v DZ-ju s kulturno prireditvijo, ki jo je pripravil odbor za kulturo, danes pa bo Urad predsednika republike pripravil dan odprtih vrat. Obiskovalci si bodo ob 11. in 14. uri lahko ogledali poslopje predsedniške palače pod strokovnim vodstvom uslužbencev protokola.
V predsedniški palači bo potekal tudi kulturni program, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Ledina in Osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč ter KUD Primož Trubar Velike Lašče. Predsedniško palačo bodo obiskali še tekači mednarodne ekipe teka miru v spremstvu učencev Osnovne šole Majde Vrhovnik. Pred predsedniško palačo bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
Trubarja se bodo spomnili tudi v Univerzitetni knjižnici Maribor s prireditvijo, naslovljeno Trubar za Slovence.
Temelj slovenskega knjižnega jezika in književnosti
Primož Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji in kot zagovornik nauka Martina Lutra širil protestantsko vero. Po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, je začel pisati slovenske knjige.
Za izdajo knjig se je Trubar sicer odločil zato, ker je moral leta 1548 zaradi luteranskega prepričanja zbežati iz Slovenije in protestantske miselnosti ni mogel več širiti ustno. Prvi slovenski knjigi, Catechismus (Katekizem) in Abecedarium (Abecednik), sta izšli leta 1550 v nemškem mestu Tübingen.
V Katekizmu, prvi knjigi v slovenskem jeziku in prvi slovenski tiskani knjigi sploh, so zapisane osnove protestantske vere. Po besedah dr. Igorja Grdine z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU je Katekizem pomemben tudi zato, ker gre za prvi slovenski notni tisk. Sledil je še Abecednik, v katerem se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Knjiga je nekakšen učbenik za učenje branja, saj je Trubar veliko pozornost namenjal tudi izobrazbi in razvoju šolstva.
Poleg omenjenih del je Trubar prevedel tudi celotno Novo zavezo - Ta celi Novi testament (1582), iz Stare zaveze pa je prevedel in izdal psalme v knjigi Ta celi psalter Davidov (1566). Poleg tega je v slovenščini objavil pesmi in molitve ter sestavil pravila protestantske cerkve, tj. Cerkovno ordnungo (1564). Pisal je tudi katehetske in teološke razlage. V celoti je napisal 22 knjig v slovenščini in 2 v nemščini.