Ministrica se je med drugim srečala z namestnikom generalne direktorice Unesca za kulturo Ernestom Renatom Ottonejem Ramirezom in direktorjem Unescovega centra za svetovno dediščino Lazarejem Eloundoujem Assomom.

Z omenjenima predstavnikoma Unesca je ministrica govorila o globalnih kulturnih politikah v povezavi z nedavno Unescovo konferenco Mondiacult 2022 v Mehiki, sodelovanju Slovenije z Unescom, zlasti o slovenskih dejavnostih v okviru Konvencije o svetovni dediščini, ter o Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Ministrica je predstavila proces oblikovanja vključujočih kulturnih politik v Sloveniji, pri čemer ima pomembno referenco Unescov okvir kulturnih raziskav in statistik.

Izmenjali so tudi informacije in mnenja o projektih, ki temeljijo na trajnostnem pristopu. Spregovorili so tudi o nesnovni kulturni dediščini, saj bo v kratkem zasedanje Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki je pomembno za Slovenijo, saj bodo na njem odločali o vpisu nesnovne dediščine, povezane s tradicijami reje lipicancev in čebelarstvom v Sloveniji, na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Srečanja sta se udeležili tudi slovenska veleposlanica v Franciji Metka Ipavic in vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel, so sporočili z ministrstva za kulturo.

Ob sklopu svojega dvodnevnega obiska je v Parizu tudi odprla razstavo kanadskega fotografa Geoffreyja Jamesa Družbeni prostori – Jože Plečnik v Ljubljani. Ob tem je poudarila, da z razstavo zaznamujemo tri pomembne obletnice: 150. obletnico Plečnikovega rojstva, 50. obletnico Konvencije o svetovni dediščini in 30. obletnico članstva Slovenije v Unescu.

Spomnila je, da je Plečnik deloval in ustvarjal v treh evropskih mestih – na Dunaju, v Pragi in Ljubljani – vendar vrhunec njegove ustvarjalnosti predstavlja arhitektura v Ljubljani. Vzpon mednarodne prepoznavnosti Plečnikove arhitekture pa se je začel ravno v Parizu, in sicer z razstavo v Centru Georges Pompidou leta 1986, je poudarila. Takrat je postmodernizem odkril Plečnikove vizionarske ideje, monumentalna dela in izviren arhitekturni jezik. Leta 2021, torej 35 let pozneje, pa je Unesco s svojimi telesi prepoznal izjemno univerzalno vrednost Plečnikovih del v Ljubljani in jih vpisal na seznam svetovne dediščine. Avtorica razstave je kustosinja Tina Gregorič, avtor postavitve pa Jure Grohar.

Asta Vrečko je spomnila še na 50. obletnico Konvencije o svetovni dediščini, ki ji je Slovenija zavezana. Pozvala je k skupnemu snovanju konvencije v naslednjih 50 letih, in sicer v duhu solidarnosti in medsebojnega sodelovanja ter vedno s skrbjo za najbolj ranljive, tako z vidika podnebne krize kot z vidika naraščajoče socialne neenakosti.

Slovenija mora biti bolj zastopana v Unescu
V okviru dvodnevnega obiska se je ministrica srečala tudi z veleposlanico Metko Ipavic, ki ji je predstavila delo veleposlaništva na področju kulture v okviru Unesca. Obe sogovornici sta se strinjali, da bi morala biti Slovenija bolj zastopana v Unescu, podobno kot slovenska kultura v Franciji.